Kosovo je doseglo nov mejnik. Foto: EPA
Kosovo je doseglo nov mejnik. Foto: EPA
Ahtisaari ob prihodu v Prištino. Foto: EPA
Konec nadzorovane neodvisnosti Kosova

Njegov urad bodo po končanih internih administrativnih opravilih zaprli konec leta, so sporočili po sestanku. Ustava Kosova je s tem edini pravni okvir države, so še sporočili.
Na Kosovu torej od zdaj ne bo več mednarodnega civilnega predstavnika, ki ga je imenoval ISG, ostajajo pa Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki najmlajši evropski državi pomaga pri nadaljnji izgradnji pravosodja, carine in policije ter katere mandat so nedavno podaljšali do junija 2014. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU-ja na Kosovu, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Se pa je končalo štiri leta in pol dolgo obdobje, ko je imelo Kosovo, ki je samostojnost razglasilo 17. februarja 2008, zgolj omejeno suverenost. Mednarodna skupnost je namreč lahko prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve.

Za Srbijo nobene spremembe
Mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova je predvidel načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN-a za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007. K spoštovanju tega načrta se je Kosovo zavezalo ob razglasitvi neodvisnosti, ISG pa je januarja letos ocenil, da je izvajanje načrta prešlo v zaključno fazo in da je čas za končanje nadzorovane neodvisnosti.

Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila in so ga zato uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo.
Srbski premier Ivica Dačić je dejal, da Srbija ne sprejema niti nadzorovane niti polne neodvisnosti Kosova in da zanjo za danes napovedana odprava nadzorovane neodvisnosti ne pomeni ničesar. "Za nas vprašanje Kosova ni rešeno, dokler v to ne privoli Srbija sama. Če ne bi bilo tako, ne bi toliko pritiskali na nas, da priznamo Kosovo," je dodal Dačić.

"Pred Srbijo in Kosovom novi izzivi"
Evropski poslanec Jelko Kacin, podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo, pa je v sporočilu za javnost poudaril, da Priština z današnjim dnem prevzema dodatno odgovornost za prihodnost Kosova in njegovih državljanov. "To je korak, ki ga pozdravljamo, je pa tudi trenutek, ko je potrebno opozoriti na pot, ki jo mora Kosovo še prehoditi pri vzpostavljanju resnične vladavine prava," je zapisal.

Kot je dodal, Eulex in Kfor ostajata prisotna na terenu, da bi pomagala institucijam v Prištini, odgovornost vlade Kosova za vzpostavljanje vladavine prava pa je zdaj večja kot do zdaj. Človekove in državljanske pravice morajo biti zagotovljene vsem prebivalcem, še posebej v primeru manjšin in Srbov povratnikov, je dodal ter poudaril, da morajo kosovski voditelji pokazati politično zrelost in odgovornost ter okrepiti napore, da se približajo srbski skupnosti na severu Kosova.

Dodal je, da do končanja nadzorovane neodvisnosti Kosova prihaja v trenutku, ko se Srbija znova dejavno vključuje v regijska srečanja. "Pred Srbijo in Kosovom so novi izzivi, ki zahtevajo proaktiven pristop in pogled v evropsko prihodnost, ne pa v pretekle spore," je zapisal.
Žbogar: Pomemben dogodek
Konec nadzorovane neodvisnosti Kosova je Žbogar označil kot pomemben dogodek v kratki zgodovini države. Pomeni zaključek enega obdobja in začetek novega za oblasti na Kosovu, ki prevzemajo večjo odgovornost, pa tudi novo poglavje v odnosih z EU, ki prevzema večjo vlogo in odgovornosti.

"To je pomemben dogodek v tej kratki zgodovini države, ko se zaključuje neko obdobje in začenja novo. Kosovo z današnjim dnem prevzema lastništvo nad samim dogajanjem na Kosovu, s tem pa tudi večjo odgovornost zanj. Predstavlja novo poglavje za ljudi na Kosovu, za skupnosti, manjšine, ki bodo sedaj seveda lahko upravičeno od kosovskih oblasti pričakovale določene aktivnosti vezane na reformo, izvajanje zakonodaje, pa tudi na boljše življenje," je dejal nekdanji slovenski zunanji minister.

Konec nadzorovane neodvisnosti Kosova