Pripadniki IS-ja, ki jim po nekaterih podatkih poveljuje Čečen, si že več dni prizadevajo zavzeti strateško pomembno mesto Kobane, od katerega so oddaljeni samo še nekaj sto metrov. Kobane leži na meji s Turčijo in je zadnja trdnjava v enklavi, ki je bila doslej pod nadzorom kurdskih enot. IS v okolici mesta Kobane ima pod nadzorom že več kot 300 vasi.

Kljub napadom ZDA in arabskih sil v Siriji naj bi IS-ju uspelo prodreti v predmestje Kobaneja, ki ga že obstreljuje. Kurdski borci so opozorili, da je mesto tik pred padcem in da jim grozi pokol. Njihov poveljnik Esmat Al Šejk je dejal, da so borci IS-ja od njih oddaljeni manj kot kilometer. "Smo na majhnem, obleganem območju. Nobene okrepitve niso prispele do nas in meje so zaprte. Pričakujem vsesplošno pobijanje, pokole in uničenje," je dejal.

Kanada bo sodelovala le v zračnih napadih
Napadom ZDA in arabskim zaveznicam v Siriji se je v četrtek pridružila tudi Turčija, napadom v Iraku pa Avstralija in pred nekaj urami še Kanada. Kanadski premier Stephen Harper je dejal, da bo Kanada v misiji sodelovala pol leta, a le v zračnih napadih, v katerih bo sodelovala z letali CF-18, ne pa tudi z vojsko. Točnih informacij o tem, kako daleč so prodrli borci IS-ja, ni. Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je sicer poročal, da borci ostajajo zunaj mesta Kobane in da je kurdskim silam uspelo sestreliti dve letali IS-ja in tank.

Turški tanki v pripravljenosti, Damask svari
Turški premier Ahmed Davutoglu je, potem ko je turški parlament v četrtek zvečer prižgal zeleno luč za vojaško akcijo proti IS-ju in drugim terorističnim skupinam v Siriji in Iraku, dejal, da bo Turčija storila vse, da prepreči, da bi džihadisti zavzeli Kobane. "Ne želimo, da Kobane pade. Naše roke so odprte za brate iz mesta Kobane," je v četrtek zvečer pogovoru za televizijo A Haber dejal Davutoglu.

Turški tanki in oklepniki so tako le nekaj stran od obleganega mesta na turški strani meje, a za zdaj ni znakov, da bi nameravali prestopiti mejo in preprečiti padec mesta, poroča BBC. Sirska vlada je sicer v odzivu na dogajanje v Ankari danes posvarila, da bi posredovanje turške vojske na sirskem ozemlju pomenilo agresijo. Ob tem je pozvala Varnostni svet ZN-a, naj prepreči to dejanje Ankare.

V vrstah IS-ja vse več Avstralcev
V vrstah borcev IS-ja na Bližnjem vzhodu naj bi se bojevalo vse več Avstralcev. Avstralska vlada je presodila, da se na strani teroristov bojuje okoli 60 avstralskih državljanov, najmanj sto pa jih dejavno podpira njihova dejanja od doma. Avstralski premier Tony Abbott je Islamsko državo označil za "kult smrti, ki je napovedal vojno vsemu svetu" in ga je treba zato ustaviti. Dodal je, da pridružitev h koaliciji pod vodstvom ZDA "ni bila lahka odločitev", a da Irak v boju proti skrajnežem ne sme ostati sam. Abbottov kabinet je odobril tudi napotitev manjšega števila kopenskih enot v Irak; njihovi pripadniki specialnih enot bodo pomagali in svetovali iraški vojski. "Verjetneje je, da bodo ostali nekaj mesecev kot nekaj tednov," je dodal.

"Da, res gre za uporabo avstralskih vojakov v boju, a to je predvsem humanitarna misija, s katero želimo zaščititi Iračane, hkrati pa tudi Avstralce, ki jim grozi ubijalski bes Islamske države, ki je kot kult smrti," je še izjavil Abbott in dodal, da trenutno ne razmišljajo o razporeditvi svojih enot v Siriji. Po napovedi, da so postali del boja proti IS-ju, je Canberra v ameriško vojaško oporišče v Združenih arabskih emiratih že poslala 400 pripadnikov letalskih enot, 200 pripadnikov posebnih enot in šest bojnih letal.

Ankara se tudi pridružuje
Dovoljenje za posredovanje vojske proti skrajnežem iz vrst Islamske države v Siriji in Iraku je že v četrtek vladi v Ankari odobril tudi turški parlament. Poslanci so poleg tega tujim silam, ki sodelujejo v operacijah proti skrajnežem, izdali dovoljenje za prehod prek turškega ozemlja. Sprejeti ukrepi sicer ne dovoljujejo le boja proti Islamski državi, ampak tudi proti Kurdski delavski stranki, ki je v Turčiji prepovedana. Hkrati resolucija na noben način Turčije ne obvezuje, da bi vojsko poslala v Sirijo in Irak. V 550-članskem parlamentu je vladni predlog podprlo 298 poslancev.

Vlada v Ankari je dalj časa v mednarodnih prizadevanjih za boj proti IS-ju obljubljala zgolj humanitarno pomoč. Predsednik države Recep Tayyip Erdogan pretekli teden morebitne vojaške podpore ni več izključil, ob tem pa poudaril, da sam boj proti IS-ju ni dovolj. Turčija namreč meni, da je režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada odgovoren za krepitev omenjene teroristične skupine na območju. "Zaradi tega je Sirija resna grožnja za območje ter mednarodni mir in varnost," je v utemeljitvi resolucije zapisala turška vlada. Uradna Ankara si sicer že dalj časa prizadeva za Al Asadov odstop.