Odobritev predsedniškega sveta je odstranila še zadnjo oviro za usmrtitev Alija Hasana Al Madžida, znanega kot Kemični Ali, ki je skoval načrt za genocid nad iraškimi Kurdi v 80. letih prejšnjega stoletja.

Kemičnega Alija naj bi usmrtili v roku 30 dni, bi pa morali usmrtitev izpeljati že septembra lani, ko je odločitev sprejelo iraško prizivno sodišče. A se je predsedniški svet, ki ga sestavljajo iraški predsednik Džalal Talabani in dva podpredsednika, pritožil na sklep prizivnega sodišča, kar je usmrtitev prestavilo. Tako je bila usoda, nekdaj najbolj nevarnega človeka v Iraku, zaradi spora, kdo ima pristojnost, da prižge zeleno luč za njegovo usmrtitev, nekaj mesecev neznana.

Usoda pomočnikov še neznana
Kemični Ali naj bi v 80. letih pobil - tudi s kemičnim orožjem, od koder je dobil ime - več kot 100.000 ljudi. Poleg Madžida bi morali usmrtiti tudi njegova pomočnika in tesna sodelavca, nekdanjega obrambnega ministra Sultana Hašima in nekdanjega namestnika vodje operacij v iraški vojski Huseina Rašida, a odločitve o njunih življenjih še niso sprejeli.

Madžid je dolgo veljal za enega najbolj nevarnih mož v Iraku. Poleg sojenja za poboj nad Kurdi proti njemu teče tudi drugi proces, saj je obtožen nasilnega zatrtja upora šiitov na jugu Iraka v začetku 90. let. Kot vse kaže, pa bo Kemični Ali usmrčen še pred koncem sojenja.

B. T.