O tem in še marsičem, kar se dogaja na Hrvaškem, kjer bodo v nedeljo parlamentarne volitve, smo nekaj vprašanj naslovili na hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera.

Nekateri pravijo, da je letošnja volilna kampanja zelo neizrazita in da ni videti odločnosti strank, da bi zmagale, hkrati pa dodajajo, da programi največjih strank niso dovolj konkretni. Kaj menite vi?

Prav nasprotno, nikdar doslej politične stranke na Hrvaškem niso tako podrobno opredelile svojega nazorskega položaja. Nikdar doslej iz programa ni bilo tako jasno, da HDZ pripada konzervativni, SDP socialistični in HNS ter IDS liberalni družini evropskih strank. Četudi evropeizacija ni bila tema tokratnih volitev, se nikdar doslej ni toliko čutilo vpliva evropskih političnih procesov na hrvaško politično prizorišče.

HDZ-jeva relativna zmaga ne bi bila nikakršno presenečenje. Navsezadnje je stranka osvojila relativno večino v trenutku, ko je bila v svoji zgodovini najšibkejša, 3. januarja 2000. SPD je sicer močnejši kot kdaj prej, toda če ima stranka tudi možnost, da postane največja politična opcija na Hrvaškem, bo treba še videti. HDZ-jev izid tega mandata ni slab: Hrvaška ima najboljši mednarodni položaj v zgodovini, država je stabilna, pogajanja z EU-jem napredujejo počasi, toda njihov razplet je gotov - polnopravno članstvo Hrvaške v EU-ju. Poleg tega je Hrvaška proračunsko stabilna, zmanjšala je državni primanjkljaj in ima razmeroma visoko in stabilno rast BDP-ja.

Zakaj predsednik SDP-ja in eden najbolj priljubljenih politikov v zadnjem času, Zoran Milanović, ne želi biti premier in zakaj je SDP za to mesto izbral Ljuba Jurčića? Je Jurčić dober kandidat za premierja?

Gospodu Milanoviću nikdar ni bila niti ponujena nobena možnost, v kateri bi bil on mandatar za sestavo vlade. On je bil izbran za predsednika stranke po smrti gospoda Račana pod pogojem, da že prej določeni kandidat za premierja gospod Jurčić ostane kandidat za premierja. Jurčić je avtor SDP-jevega gospodarskega programa, ki je po objavi na začetku letošnjega poletja stranki prinesel dodatno priljubljenost, še posebej ideja o obdavčitvi kapitalnega dobička.

Ali je SDP z Račanovo smrtjo pridobil veliko glasov?

Račan je v svoji stranki zaradi tega, ker je bil še edini politik iz komunističnih časov, postajal utež. Dejstvo, da sta in premierski kandidat in novi predsednik stranke osebi, ki dejansko ne pripadata politični eliti na Hrvaškem, je dodatno pripomoglo k povečevanju ratinga SDP-ja v volilnem telesu.

Kako hrvaška javnost gleda na možnost oblikovanja velike koalicije SDP-HDZ? Ali pomeni pogovor o takšni koaliciji zgolj besedičenje ali obstajajo dejanske možnosti za njen nastanek?

Četudi bi s stališča uresničevanja reform, potrebnih za pristop v Evropsko unijo, in "plačevanja njihove cene" kot tudi zaradi reformnih zmožnosti izvršne oblasti, takšna koalicija bila zelo zaželena, je dejstvo, da bi vodilni stranki nadzorovali od 120 od 150 mandatov v parlamentu, kar pomeni, da bi bila oblast popolnoma zunaj demokratičnega nadzora. Zato je težko pričakovati oblikovanje takšne vlade, še posebej, ker vemo, da bo tako ena ali druga stranka zlahka oblikovala večino, ko bo dobila mandat od predsednika republika.

Ali lahko glasovi iz tujine resnično spremenijo izid volitev? Zakaj?

Štirje mandati iz diaspore so pomembni v primeru, da bi HDZ dobil večino, a vendar ne bodo odločilni, kajti malo verjetno je, da bi se lahko zgodilo, da bi HDZ-ju, če večine ne bi dobil tudi v matični državi, lahko uspelo, da prvi oblikuje vlado.

Kaj menite o odnosu predsednika Stjepana Mesića do volitev? Ali bo izbral eno od strani?

Predsednik Mesić sebe doživlja kot poroka stabilnosti demokratičnega napredka. Pomembno je, da se po volitvah čim prej oblikuje vlada in da ima ta vlada čim večjo večino, da bi lahko učinkovito izvedla predpristopne reforme. Samo v tem smislu bi se Mesič lahko opredelil. Sicer je jasno, da osebno pripada levoliberalnemu političnemu polju in da mu je Jurčićev gospodarski program zelo blizu - podoben je tistemu, kar je Mesić zagovarjal v svoji predsedniški kampanji 2005.

Če bo HDZ ostal na oblasti, kaj to pomeni za odnose s Slovenijo? Kaj se bo spremenilo, če zmaga SDP?

Na Hrvaškem je glede reševanja dvostranskih vprašanj obeh držav vzpostavljeno popolno soglasje. Strateško gledano, sprememba oblasti ne bo pomenila ničesar, edino, kar je očitno, je, da je zdajšnji premier Sanader najbolj vešč in najtrši hrvaški pogajalec.

Čas pred volitvami je čas, ko stranke pritiskajo glede številnih političnih ciljev. Kakšen je vaš komentar o grožnjah z uvedbo cone? Gre le za besede ali obstajajo realne možnosti za njeno uvedbo?

Kdor koli bo sestavil vlado, ne bo niti za hip pomišljal, da bi se odrekel uvedbi cone. Malo verjetno je, da bi tudi zdajšnja Sanaderjeva vlada lahko takšen predlog predlagala na prvi ustanovni seji sabora. Velja namreč, da če bi se uvedba cone s 1. januarja preložila na poznejši čas, potem bi morala biti odločitev o tem sprejeta že na ustanovni seji.

Ali je mogoče, da bi se odnos Hrvatov do Evropske unije in Nata spremenil? Ali bo stranka, ki bo zmagala na volitvah, izvedla referendum o vključitvi Hrvaške v Nato, ali bo vlada o tem odločila sama?

Tako glede vključitve v EU kot v Nato velja polno soglasje med vsemi največjimi parlamentarnimi strankami. Ustava ne zahteva razpisa referenduma o vstopu Nata, zato je malo verjetno, da bi kdor koli, ki bo na oblasti, tvegal z razpisom referenduma, katerega izid bi bil negotov.

Ksenja Tratnik