V Multimedijskem centru smo za komentar in odgovore na nekatera vprašanja glede dogajanja v Londonu in Angliji zaprosili dopisnico Radia Slovenija Nino Kojimo. Posebej torkovi prizori iz glavnega britanskega mesta so močno spominjali na vojno območje, kar so potrdili tudi starejši prebivalci londonskih četrti, ki so še na lastni koži izkusili bombardiranje nemških letal med 2. svetovno vojno. Divjanje povečini brezposelne mladine ima svoje vzroke in razlago, prav tako tudi osupljiva začetna nemoč policije.

Kako bi vi opisali dogajanje v Londonu? Kakšne so razmere v britanski prestolnici, so ulice kot vojno območje, kot lahko vidimo na posnetkih? Se v Londonu počutite varno?
V Londonu vlada negotovost v smislu, kaj bo prinesla noč. Prejšnja je bila v znamenju največjih nemirov, vandali so pustošili po glavnih ulicah znanih sosesk, razbijali so izložbena okna, uničevali pročelja, kradli in zažigali. Na obrobju mesta pa je bilo še slabše. Ko sem danes spregovorila z ostarelo gospo v soseski Camdna, mi je povedala, da se nenadoma spominja svojega otroštva in 2. svetovne vojne, ko so nemška letala bombardirala London. Nocoj je na osrednjih ulicah opaziti povečano število policistov in njihovih pomočnikov.

Vladna krizna služba t. i. Cobra je že zjutraj odredila dodatno število policistov, ki so jih vpoklicali iz drugih mest, mnogi pa so morali prekiniti počitnice, upamo, da bo nocoj mirna noč. A žal so to le želje. V posameznih mestnih predelih se je spet začela zbirati drhal z rutami na obrazih. Na Baker Streetu v strogem centru mesta sem nocoj opazila, da je vsaka druga okrepčevalnica zaprla vrata že ob 17.00. Na vratih je napis, da se opravičujejo, vendar morajo zaradi vandalističnih pustošenj na prvem mestu poskrbeti za varnost svojih uslužbencev. Medtem ko sem se konec prejšnjega tedna tolažila s tem, da živim v soseski, kjer je malo socialno ogroženih družin, pa sem na te misli morala pozabiti ob tem, da so vandali pustošili tudi po Kings Roadu v osrčju Chelsea, kjer živijo najbogatejši in slavni.

Kakšno razpoloženje vlada med prebivalci britanske prestolnice? Se bojijo hoditi po ulicah, je London prestrašen, ali ljudje normalno živijo naprej, kot so prej?
Londončani so jezni na policiste, ki jim požigov in drugega kriminala ni uspelo preprečiti. Sprašujejo se tudi po kredibilnosti gasilcev, ki so na prizorišča podtaknjenih požarov prišli prepozno, v prizadetih soseskah pa je začela naraščati etična in rasna nestrpnost. V Hackneyju, kjer prevladuje temnopolto prebivalstvo, so danes kričali, da belci valijo krivdo nanje, v Tottenhamu, kjer so v noči iz sobote na nedeljo nastala prva pustošenja, pa so židovska družba, temnopolti in priseljenci iz Brazilije, ki valijo krivdo drug na drugega. Previdnost velja. Ljudje živijo že nekaj časa v negotovosti, ki so jo v britanski vsakdan prinesli strogi varčevalni ukrepi in številna odrekanja. V zadnjih dneh pa se negotovost in socialna stiska stopnjujeta v tesnobo.

Nasilje se je iz Londona razširilo tudi v druga britanska mesta. Do kod lahko to nasilje pripelje, bo zajelo ves Otok ali bo oblastem uspelo obvladati nemire?
Nocoj je divje v Birminghamu in Manchestru, pravzaprav gre za divjanje po vseh večjih britanskih mestih. V soseski Edgware zunaj Londona so si sinoči stanovalci pomagali kar sami. Gre za sosesko s priseljenci iz Turčije, ki so lastniki številnih restavracij in kavarn. Ti so se organizirali in s skupino nasilnežev obračunali kar sami. Moram pa priznati, da so me prizadele številne zgodbe prebivalcev soseske Camden, ki so v zadnji noči svoja življenja reševali kar s skakanjem na strehe sosednjih hiš, ostali pa so brez vsakršnega imetja.

Veliko kritik se je v zadnjih dneh pojavilo na račun ravnanja policije. Kako vi osebno vidite njihovo ukrepanje, bi lahko naredili več, ali jih je v primerjavi z mladino premalo?
Policijske vrste so precej razredčene. V sklopu strogih varčevalnih ukrepov pa je sedanja vlada zamrznila njihove plače, ukinila delavna mesta, človek se takole vpraša, ali je sploh še kaj ostalo od policije. Po drugi strani pa angleški policisti v večini ne smejo imeti orožja, iz primerov fizičnega posredovanja v preteklosti pa smo se naučili, da so policisti na koncu pristali pred sodiščem za človekove pravice in podobno. Po eni strani gre za okrnjeno moč policije, po drugi strani pa tudi za težavo s samimi zapori. Tako v primeru zasebnih zaporov kot državnih prostih mest za zapornike praktično ni.

Izgrede naj bi zakrivili predvsem ostri varčevalni ukrepi vlade premierja Camerona, ki so še posebej prizadeli socialno najšibkejše. Bo Cameronu uspelo, kot je obljubil danes, da bo prekinil nasilje in obenem nadaljeval začrtano politiko?
Cameron prevečkrat in preveč govori o t. i. "veliki družbi", gre za njegovo filozofijo,ki pa je predvsem utopična. Kot pravimo, iz starega kozla ne moreš dobiti dirkalnega konja. Cameron je predolgo ignoriral opozorila, kaj vse bodo v resnici prinesli strogi varčevalni ukrepi. Po drugi strani pa je bila sedanja vlada v te prisiljena in v zvezi s tem naj omenim še, da so v Angliji kraji in mesta, kjer niso nikoli delale že tri generacije. Zdaj stari oče je nekoč v 80. letih izgubil službo v rudniku, imel je sina, ki ima zdaj potomce … živijo v istem mestu, vsi na socialnih prejemkih in še nikoli niso delali.

Kaj dejansko pomenijo upori za britansko politiko?
Sedanja vlada ni zmagala na lanskih volitvah 6. maja, zato po mojem mnenju nima pravice do tako dramatičnih posegov. Zdaj je dobila povratno informacijo. Ukrepi Camerona in Osborna so predvsem logični, a kaj, ko mnogi te logike nimajo. Najbolj razvajeni družbeni razred v Veliki Britaniji je najnižji, socialno najbolj ogroženi. Več imaš otrok, večje premije boš dobil in v lepšem stanovanju boš živel. Pa kje na svetu je to še mogoče? Pomislite samo na tiste, ki plačujejo 50-odstotni davek. Najprej morajo zajetno premoženje, ki znaša najmanj 160.000 funtov, na leto deliti s takimi, ki potem še požigajo in pustošijo? Takšna je te dni realnost v najstarejši demokraciji na svetu.