Guvernerka Jan Brewer ne vidi razloga, da bi podprla zakon, ki bi omogočal diskriminacijo s sklicevanjem na verska prepričanja. Foto: Reuters
Guvernerka Jan Brewer ne vidi razloga, da bi podprla zakon, ki bi omogočal diskriminacijo s sklicevanjem na verska prepričanja. Foto: Reuters

Konservativci so zakon predstavljali kot zaščito za verske svoboščine, njegovi nasprotniki pa so dejali, da bi uzakonil diskriminacijo istospolno usmerjenih, in ga dojemajo kot vračanje v čase rasnega ločevanja. Brewer je zanj dejala, da bi imel lahko "neželene in negativne posledice". Proti zakonu so se opredelile tudi poslovne skupine, ki menijo, da bi zakon okrnil ugled zvezne države in odvračal podjetja od vlaganja vanjo.

Kaj bi zakon sploh prinesel? Po poročanju BBC-ja bi razširil obstoječi zakon o verskih svoboščinah v Arizoni in vanj vnesel zaščito pred tožbami proti ljudem in podjetjem, ki bi se pri svojih dejanjih ali nedejanjih sklicevali na "iskrena" verska prepričanja. To v praksi med drugim pomeni, da bi lahko lastnik restavracije odslovil homoseksualnega gosta ali gostjo.

"Zakon bi povzročil več težav, kot bi jih rešil"
Guvernerka, sicer republikanka, je dejala, da se zakon ni "nanašal na določeno ali trenutno zadevo, povezano z versko svobodo v Arizoni". Poleg tega je dejala, da ni slišala "niti za en primer v Arizoni, da bi bila verska svoboda podjetnika kršena". Zakon bi po njenem mnenju povzročil več težav, kot naj bi jih reševal, Arizono pa "razdelil na način, kot si ga ne predstavljamo in si ga nihče ne želi".

Vrstiti so se začeli tudi bojkoti poslovanja v državi in napovedi novih, kar bi pomenilo dodatno breme za Arizono po njenih težavah zaradi že prej sprejetega zakona proti priseljencem.

Guvernerko naj bi skrbela preteča gospodarska škoda. Nanjo so pritiskale velike družbe, kot so American Airlines, Apple in Marriott, celo nacionalna zveza ameriškega nogometa je namignila, da bo finale Super Bowl prihodnje leto morebiti preselila iz Arizone.

Zakon je bil sicer sprejet z močno podporo republikanske stranke - podprli so ga vsi njeni poslanci razen treh -, medtem pa so se mnogi republikanci obrnili proti njemu in tudi pozivali k vetu nanj.

Rebecca Wininger, predsednica organizacije Enakopravnost Arizona, je dejala, da je veto "jasno sporočilo za tiste, ki želijo uporabljati vero in tiste z desničarsko retoriko, da ne pustimo več, da smo siti tega in da ne bomo več pustili, da nas diskriminirajo".

Medtem ko zvezna vlada, vojska, sodišča in druge zvezne države odkrito priznavajo pravice za istospolno usmerjene, pa v nekaterih zveznih državah narašča tudi nasprotovanje.

V Teksasu prepovedali poroke istospolnih parov, a "neustavno"
Zvezni sodnik Orlando García je medtem teksaški zakon o prepovedi porok med istospolnimi pari razglasil za neustavnega. Zakon je bil sicer sprejet na ustavnem referendumu z večino glasov teksaških volivcev, kot je ugotovil García, pa ni v skladu z zvezno ustavo.

Istospolno usmerjeni v ZDA so začeli vlagati tožbe proti zveznim državam, kjer jim ne dovolijo porok, doslej pa so zmagali na prvi stopnji zveznih sodišč že v državah Utah, Oklahoma in Virginija, pa tudi na državnih sodiščih v New Jerseyju in Novi Mehiki. Sodnik Garcia je izvajanje svoje sodbe zadržal do konca pritožbenega postopka na prizivnem sodišču v Denverju, ki obravnava pritožbi Oklahome in Utaha in do konca napovedane pritožbe Teksasa na prizivnem sodišču v New Orleansu.

Zvezno državo Teksas je tožil moški homoseksualni par, in sicer zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom. Obenem sta tožili tudi ženski, ki sta se poročili v drugi državi, vendar jima v Teksasu poroke niso priznali. García je v sodbi zapisal, da od države vsiljena diskriminacija, ki nima nobene razumske utemeljitve, ni ustavna. Teksaška prepoved porok po sodnikovem prepričanju tudi ponižuje homoseksualce.