Alijev je slavil s 86 odstotki podpore, volilna udeležba je bila 74-odstotna. Predsednik je volitve sklical predčasno, redne bi morale biti šele oktobra. Po mnenju opozicije se je za to odločil, da bi skrajšal volilno kampanjo in zmanjšal možnosti opozicijskih kandidatov. Za predsedniški položaj se je poleg njega potegovalo še sedem kandidatov, ki pa so bili brez možnosti za zmago.

Kot piše v skupnem poročilu mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in parlamentarne skupščine Sveta Evrope, so volitve potekale v političnem okolju, polnem omejitev, in ob zakonodaji, ki omejuje temeljne pravice in svoboščine. Alijev na volitvah ni imel prave konkurence, njegovi tekmeci ga niso neposredno izzvali ali kritizirali.

Na dan volitev so opazovalci med drugim poročali o nespoštovanju obveznih postopkov, premajhni preglednosti in številnih resnih nepravilnostih, med drugim o dodajanju glasovnic v volilne skrinjice, še piše v poročilu.

Nasledil očeta, ženo namestil za podpredsednico
Danes 56-letni Alijev je leta 2003 na čelu države nasledil svojega očeta Hejdarja Alijeva, ki je državi z železno roko vladal od leta 1993. Leta 2009 je nato spremenil ustavo in odpravil omejitev dveh predsedniških mandatov, leta 2016 pa še podaljšal trajanje mandata s petih na sedem let. Predsednik je na čelu Azerbajdžana že 15 let in naj bi na položaju ostal vsaj do leta 2025.

Položaj dinastije Alijev je dodatno okrepil lani, ko je na mesto prve podpredsednice imenoval svojo ženo Mehriban Alijevo.