"Odprtje železnice je zgodovinskega in strateškega pomena," je na otvoritveni slovesnosti v kaspijskem pristaniškem mestu Alat povedal azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev. Povezava iz Bakuja prek gruzijske prestolnice Tbilisi do Karsa v Turčiji je "najkrajša in najzanesljivejša povezava med Evropo in Azijo", je dejal.

Odprtje 846 kilometrov dolge proge zaznamuje konec desetletnega projekta, s katerim želijo ponuditi alternativo obstoječi železniški povezavi za prevoz tovora čez Rusijo in Iran. Za prihodnje leto načrtujejo tudi potniški vlak, vključno s spalniki med Bakujem in Carigradom.

Številne zamude
Železniška proga bi morala biti dokončana že leta 2010, nato so datum prestavili na 2012, zaradi kroničnih zaostankov pa so se stroški gradnje povzpeli v nebo. Finančne podpore ZDA in EU-ja niso dobili, ker se je proga načrtno ognila prečkanja Armenije, katere proga iz sovjetskih časov bi zagotovila najneposrednejšo pot do Turčije, navaja Bloomberg.

Azerbajdžan in Armenija imata namreč nerazrešen spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita obe državi. Turčija je v podporo Azerbajdžanu leta 1993 v obdobju vojaških spopadov med državama zaprla svojo mejo z Armenijo.

Z novo železnico bo kitajski tovor do Evrope potreboval le 12-15 dni, je napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je odprtja udeležil skupaj z gruzijskim premierjem Giorgijem Kvirikašvilijem, kazahstanskim premierjem Bakižanom Sagintaevom in uzbekistanskim premierjem Abdulahom Aripovom. "Železnica je nov evrazijski most, ki ne povezuje le gospodarstev naših držav, ampak tudi naše državljane," je povedal Kvirikašvili. "Povezava bo ustvarila popolnoma nove možnosti - ne le v naši regiji, ampak po vsem svetu."

Konkurenca ostra
Železnica naj bi sprva letno prevozila pet milijonov ton tovora, postopoma pa naj bi se ta številka dvignila na 17, je napovedal Alijev. Pristanišče v Alatu, za katerega Azerbajdžan napoveduje, da bo največje v kaspijski regiji, bo po dokončani prvi fazi širitve sredi leta 2018 potrojilo svojo kapaciteto na 15 milijonov ton tovora letno.

In čeprav bo proga ponudila krajšo pot za prevoz azijskih dobrin v Evropo, pa je konkurenca res ostra, opozarja Akif Mustafajev, predstavnik medvladne komisije TRACECA v Azerbajdžanu. Azerbajdžan in druge države vzdolž proge bodo tako morale ponuditi nižje cene in poenostaviti carinske postopke, da bi si pridobile posel in se ognile zamudam. Azerbajdžan celotnega stroška projekta ni razkril, je pa privolil v posojilo 775 milijonov dolarjev Gruziji, da je ta lahko financirala gradnjo železnice na svoji strani.