V Belgiji so danes poleg zveznega volili trojico regionalnih parlamentov – v severni, večji in razvitejši Flandriji, kjer živi približno 60 odstotkov prebivalcev, v južni Valoniji s 30 odstotki prebivalcev ter v dvojezični bruseljski regiji z desetimi odstotki prebivalcev.

Glede na delne izide je skrajno desna Vlaams Belang v Flandriji, kjer so ji ankete napovedovale zmago, zbrala nekaj več kot 22 odstotkov glasov, s čimer je za približno dve odstotni točki zaostala za že do zdaj vladajočo nacionalistično N-VA, ki jo vodi Bart De Wever.

Vlaams Belang si prizadeva za neodvisnost Flandrije, a druge stranke v regiji, vključno z N-VA dosledno zavračajo sodelovanje z njo v vladi. Podobno velja na nacionalni ravni.

Tudi tam je v 150-članskem zveznem parlamentu zmagala N-VA s približno 18 odstotki glasov. V novem sestavljanju vlade bi lahko prav ta odigrala ključno vlogo, saj dozdajšnji vladajoči sedemčlanski koaliciji premierja Alexandra De Crooja ni uspelo ubraniti večine.

Med drugim so upad podpore volivcev utrpeli njegovi desnosredinski flamski liberalci (Open Vld), ki so glede na vzporedne volitve osvojili 5,7 odstotka glasov. "Za nami je težek večer, izgubili smo," je dejal De Croo in za ponedeljek napovedal odstop s položaja.

Po drugi strani pa so velik uspeh dosegli frankofonski liberalci (MR), ki so s približno 30 oziroma 22 odstotki zmagali tako v Valoniji kot v Bruslju. Na zvezni ravni so osvojili približno devet odstotkov glasov in njen vodja George-Louis Bouchez je za ponedeljek napovedal začetek koalicijskih pogajanj.

Sledijo jim flamski socialdemokrati, tem pa so tik za petami flamski krščanski demokrati.

Nekaj več kot devet odstotkov glasov je sicer dosegla tudi skrajno leva stranka (PTB-PVDA), katere sodelovanje v vladi pa prav tako ni verjetno.

Ta naj bi bila sicer dolga, zlasti na nacionalni ravni, saj zapleten ustroj države in političnega sistema prispeva k težavnemu sestavljanju vladajoče koalicije, ki za večino potrebuje 76 poslancev. Po volitvah leta 2010 so za sestavo nove vlade potrebovali rekordnih 541 dni, skoraj 500 dni je trajalo oblikovanje večine tudi po zadnjih volitvah leta 2019.