V Beogradu naj bi ta mesec dočakali odprtje novega megalomanskega projekta – spomenika Stefanu Nemanji, začetniku dinastije Nemanjićev. Večina se sicer strinja, da si obeležje zasluži, plaz kritik pa je sprožila zasnova spomenika, ki ga je izdelal ruski kipar Aleksandar Rukavišnjikov.
Visok bo namreč kar 23 metrov in bo najvišji tovrstni upodobitveni spomenik v regiji. Izdelali so ga v Rusiji, razstavljenega pripeljali v Beograd, kjer tudi zadnje podrobnosti urejajo ruski delavci. Največ prahu pa dviga dejstvo, da cena za ogromen projekt za zdaj ostaja skrivnost.
Megalomanski projekt v času krize
Spomenik bo stal na Savskem trgu, na katerega lahko pridete tudi po ulici, poimenovani po upodobljenem vladarju, ki ga je nekoč zaznamovala železniška postaja. V prihodnje bo ta trg popolnoma v znamenju Stefana Nemanje. 23 metrov visok in 80 ton težak kip, od česar bo zgolj brona 56 ton. Kip so zgradili na predlog predsednika Aleksandra Vučića, plačala pa ga bo država.
"S tem spomenikom želi v mestu pustiti pečat svoje vladavine," je o razlogih za predsednikovo vztrajanje pri projektu prepričan umetnostni zgodovinar Branislav Dimitrijević.
V mestu vse kritike na račun projekta ostro zavračajo. K sodelovanju so povabili domače in nekatere ugledne tuje kiparje, čeprav kritiki trdijo, da je netransparentno izbiro vodila politika. Po mnenju namestnika župana Gorana Vesića je vsak večji umetniški projekt tarča podobnih kritik. "Zgodovine si ne izmišljujemo. Le prikazujemo svoje vladarje, kot se nam zdi primerno."
Veliko je vprašanj o simboliki kipa, povezavi z Bizancem, dviga se namreč iz bizantinske čelade, ki bo skupaj s plaščem tudi nekakšen muzej. Žalostno je predvsem to, da so čakali 800 let, še dodaja Vesić.
Politika kiparstva
A številni se sprašujejo, zakaj tako ogromen kip in zakaj prav za Stefana Nemanjo. Ali so ga izbrali tudi zato, ker je manj sporen, saj ni povezan s kosovsko ali ekspanzionistično politiko? Ni del revizionizma, ki je v Srbiji močno prisoten, predvsem ko gre za drugo svetovno vojno in krvavo poglavje 90. let.
Po mnenju Dimitrijevića vlada z izbiro tega vladarja želi pozabiti in potlačiti spomin na neprijetne dele srbske zgodovine. Gre za utrjevanje mita o zlati dobi Nemanjičev, o nastajanju Srbije. Mit o obnavljanju stare slave, zlate dobe, v kateri najboljše šele prihaja. Tako kot zdaj, želi sporočiti oblast.
Nasilje nad javnim prostorom
A kritik tukaj ni konec. Nekateri govorijo o nasilju nad javnim prostorom, saj se je veleprojektu Beograd na vodi, katerega del bo tudi Savski trg s kipom, morala umakniti železniška postaja, zgrajena leta 1884, ko je bilo, kot piše na tabli na pročelju postaje, v Beogradu le 35.480 prebivalcev.
V obnovljeno zgradbo naj bi se v prihodnosti preselil Narodni muzej Srbije. Pogodbe in cena kipa bodo tajni ostali do leta 2023, torej podobno skrivnostno kot Beograd na vodi. A so mediji izbrskali, da je samo kip, ki so ga razstavljenega pripeljali z desetimi tovornjaki, stal 9 milijonov evrov, drugih stroškov pa je še ogromno. V državi, ki se ne kopa v izobilju in kjer se, kot pravijo kritiki, zdi, da sta delitev denarja in upravljanja z javnim prostorom predvsem v rokah trenutno vladajočih elit.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje