Po napovedih javnih televizij ARD in ZDF je CDU na čelu s Kaijem Wegnerjem danes prejel do 28 odstotkov glasov, medtem ko jih je na volitvah septembra 2021 le 18 odstotkov. Socialdemokrati (SPD) županje Franziske Giffey so z 21,4 odstotka padli na med 18 in 18,5 odstotka, kar je njihov najslabši izid v prestolnici po drugi svetovni vojni.

To so napovedovale tudi predvolilne ankete, ki so pokazale, da so številni Berlinčani vse bolj nezadovoljni z delom vlade in se zato obračajo k CDU-ju.

"Berlin se je odločil za spremembo," je dejal prvi na kandidatni listi CDU-ja Kai Wegner in dodal, da ima njegova stranka jasen mandat za sestavo državne vlade.

Zeleni naj bi zbrali med 18 in 18,5 odstotka podpore, malenkost manj kot pred letom in pol. Liberalci (FDP), ki na zvezni ravni skupaj s SPD-jem in Zelenimi oblikujejo vladno koalicijo, so po napovedih padli s sedmih na slabih pet odstotkov in utegnejo celo izpasti iz deželnega parlamenta. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi se medtem okrepila z osmih na devet odstotkov, Levica pa padla z dobrih 14 na slabih 13 odstotkov.

Če bo preštevanje glasov potrdilo prve projekcije, bi to pomenilo 47 poslancev za CDU, po 32 za SPD in Zelene, 21 za Levico in 14 za AfD. To bi omogočilo nadaljevanje zdajšnje rdeče-zeleno-rdeče koalicije SPD, Zelenih in Levice, a možne so tudi druge kombinacije, ki bi vključevale po novem najmočnejši CDU.

V nemški prestolnici so morali zaradi številnih nepravilnosti ponoviti deželne in lokalne volitve, ki so sicer potekale 26. septembra 2021 – hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami, referendumom o razlastitvi velikih nepremičninskih podjetij in berlinskim maratonom.

Da množica nepravilnosti predstavlja "težjo sistemsko napako" in terja razveljavitev volitev, prvo v zgodovini mesta, je novembra lani odločilo deželno ustavno sodišče. Načeloma bi morali na približno desetini vseh volišč v Berlinu ponoviti tudi volitve v bundestag, a zaradi pritožbe o tem zdaj še odloča zvezno ustavno sodišče.

Zdajšnja vlada in županja Giffey po volitvah sicer nista dolžni odstopiti, bi ju pa lahko v to prisilili člani deželnega parlamenta z izglasovanjem nezaupnice, če bi se razmerje moči med strankami bistveno spremenilo.