Palestinci v Gazi in Izraelci ob meji s palestinsko enklavo so po osmih dneh obstreljevanj dočakali miren dan, potem ko je v sredo začela veljati prekinitev ognja. Če bo premirje veljalo 24 ur, bo Izrael odprl meje z Gazo in omogočil lažji prehod ljudi ter tovora, s čimer bo olajšal zaporo območja, ki jo izvaja že od leta 2007.

Kmalu po razglasitvi premirja so se na ulice Gaze zgrnile navdušene množice ljudi, ki so streljali v zrak, hupali s svojimi avtomobili in vzklikali zmagoslavne slogane. Vodja Hamasove vlade v Gazi Ismail Hanija in vodja Hamasa Kaled Mešal sta prekinitev ognja že v sredo označila za zmago nad Izraelom.

Tudi palestinski predsednik Mahmud Abas je po telefonu poklical Hanijo in mu čestital za zmago, navaja Hamas, medtem ko je uradna palestinska tiskovna agencija Eafa poročala, da je Abas prejel telefonski klic "brata Hanije", ki ga je obvestil o razmerah v Gazi. Abas je pozdravil odločnost ob izraelski agresiji in izpostavil pomen premirja, hkrati pa podprl prizadevanja za okrepitev narodne enotnosti.

Na drugi strani je izraelski vojaški in politični vrh zatrdil, da prekinitev ognja pomeni veliko zmago za Izrael, saj je ta s svojo ofenzivo izpolnil vse zastavljene cilje in omejil sposobnosti oboroženih Palestincev na območju Gaze. S tem se ne strinjajo opozicijski politiki, ki so premierju Benjaminu Netanjahuju očitali, da ni izpolnil obljube o porazu Hamasa.

V osmih dneh obstreljevanj je bilo na palestinski strani ubitih 161 ljudi, od tega več kot polovica civilistov, na izraelski pa po zadnjih podatkih šest, štirje civilisti in dva vojaka. En vojak je danes umrl zaradi poškodb, ki pa jih je dobil še pred prekinitvijo ognja v sredo.

Železna kupola upravičila naložbo
V operaciji Obrambni steber je Izrael napadel 1.500 tarč v Gazi. Palestinski gibanji Hamas in Islamski džihad sta na izraelsko ozemlje izstrelili skoraj enako število raket, od tega jih je 875 padlo na nenaseljena območja, 58 jih je zadelo naseljena območja, 421 pa jih je prestregel izraelski protiraketni obrambni sistem "železna kupola", ki so ga vzpostavili s pomočjo ZDA.

Prestrezanje raket v teh osmih dneh je Izrael stalo od 25 do 30 milijonov dolarjev, a vlada zatrjuje, da je bil denar dobro naložen. "Če bi 'železna kupola' kotirala na borzi v Tel Avivu ali Nasdaqu, bi se vrednost njenih delnic večkrat pomnožila," je dejal izraelski minister za civilno obrambo Avi Dichter.

Železna kupola ima kar 90-odstotni uspeh, saj sistem zaradi nižjih stroškov prestreza le rakete, ki letijo proti naseljenim območjem, čeprav po navadi izstreli dve prestrezni raketi hkrati.

Trenutno ima Izrael nameščenih pet baterij za izstrelitve raket, a bi jih potreboval vsaj 13 za učinkovito obrambo vsega ozemlja države. Ena baterija stane 50 milijonov evrov.