Na ulicah Bogote in drugih večjih mest so se zbrale številne skupine, študenti in tudi staroselci, ki se pritožujejo nad umori njihovih voditeljev, kot tudi delavci ter različne politične in civilnodružbene organizacije, ki nasprotujejo gospodarskim reformam vlade.

Predsednik Kolumbije Iván Duque je na položaju nekaj več kot leto dni, njegovo vladavino pa je zaznamovala velika politična razdeljenost. Protestniki mu očitajo korupcijo in propad mirovnega dogovora z uporniškimi Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc) iz leta 2016.

Trije mrtvih, najmanj 300 ranjenih

Med protesti v Bogoti so protestniki na policijo, ki je proti njim uporabila solzivec in vodne topove, metali kamenje in steklenice. Protestniki naj bi tudi zažigali barikade, uničevali avtobusne postaje in trgovine. Po navedbah obrambnega ministra Carlosa Holmesa Trujilla sta bila dva človeka ubita v mestu Buenaventura, en pa v mestu Candelaria. Incidente, ki so privedli do smrti, preiskujejo, je pojasnil minister.

Povedal je še, da je bilo po vsej državi ranjenih skoraj 300 ljudi, od tega 151 policistov in 122 protestnikov. Večina civilistov je sicer utrpela lažje poškodbe, večinoma zaradi vdihovanja solzivca. Pridržanih je bilo 98 ljudi.

Vlada na ulice poslala vojsko

Sorodna novica Protesti, ki zahtevajo drugačno delovanje držav

Notranja ministrica Nancy Patricia Gutierrez Castañeda je ocenila, da se je demonstracij udeležilo "le" 207.000 ljudi in ne več sto tisoč. Dodala je, da je splošna stavka potekala v mirnem ozračju, nekaj "vandalov", kot se je izrazila, pa je želelo motiti javni red. V glavnem in drugih mestih je vlada odredila napotitev vojske, da bo varovala "strateške ustanove".

Duque: Slišali smo Kolumbijo

Predsednik Duque je v odzivu protestnikom sporočil, da je slišal njihove zahteve, a ni odgovoril na njihovo zahtevo po neposrednem dialogu. "Danes je spregovorila Kolumbija. Slišali smo jo. Socialni dialog je glavno načelo te vlade in poglobiti ga moramo z vsemi sloji družbe," je dejal kolumbijski predsednik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Priljubljenost desne Duqujeve vlade, ki velja za ključno zaveznico ZDA, upada vse od volitev pred 18 meseci. Država se spoprijema z več težavami. Gosti 1,4 milijona prebežnikov iz sosednje Venezuele, kjer že več let vlada huda gospodarska kriza, propadel je mirovni dogovor s Farcom, v državi pa je tudi vse več prekupčevanja z mamili.