Leta 2022 se je vlada po množičnih protestih nasprotnikov, ki so zbrali tudi 30.000 podpisov, projektu odpovedala. A zdaj, ko so mimo vse volitve, ga je predsednik Aleksandar Vučić spet obudil. Kot pravi, bi bil rudnik v najboljšem primeru lahko odprt leta 2028.

Vučić ves čas govori o veliki priložnosti, novodobni nafti, nasprotnikom pa očita, da so širili laži. Pričakuje temeljite študije in jamstva evropskih strokovnjakov, zatrjuje, da ničesar ne bodo počeli na silo.

"Izgubili smo dve ali tri leta. Morda jih bomo izgubili 10, če ljudje tega ne bodo sprejeli in če argumenti ne bodo pravi. Zaradi rudnin bodo v prihodnosti potekale vojne," je dejal Vučić.

Javnost, tudi strokovna, je razdeljena. Del je prepričan, da je mogoče izkopavanje na ekološki način, kar je tudi pogoj za izvoz v Evropsko unijo, drugi del pa vztraja, da bi predvsem odlagališča odpadkov procesa, ki vsebuje kemično obdelavo, pomenila ekološko katastrofo za dolino z rodovitno zemljo in zalogami pitne vode.

"Zahod hoče vzeti, kar mu ustreza. Nam pa to ne ustrezam," je dejal eden protestnikov. "Bojujemo se zato, da bomo otrokom zapustili zdravo Srbijo," je dejal drugi.

Rio Tinto je nahajališče jadarita, zmesi litija in bora, odkril leta 2004, zaloge ocenjujejo na 158 milijonov ton. V Evropski uniji litij potrebujejo, ob strogem varovanju narave izkopavanje podpirajo.

Nasprotniki pa se sprašujejo, zakaj potem litija ne kopljejo v Nemčiji ali Franciji, kjer so prav tako zaloge. Vučić pravi, da bi lahko letno zagotovili 58.000 ton litija, upa, da ga ne bodo le izvažali, ampak baterije proizvajali sami.

Ekološke organizacije pa zahtevajo, da Unija ne dovoli ponovnega zagona projekta, pričakujejo pa tudi zagotovilo, da Bruselj z litijem ne bo pogojeval evropske poti Srbije.