Lani je bilo glede na danes objavljeno poročilo v 15 državah usmrčenih najmanj 1518 ljudi, največ po letu 2015, ko so jih našteli več kot 1600.

Podatki sicer ne vključujejo tisočev ljudi, za katere se domneva, da so bili usmrčeni na Kitajskem ter v Severni Koreji in Vietnamu. Tudi za Palestino in Sirijo Amnesty International zaradi nenehnih kriz ni mogel potrditi natančnega števila usmrtitev.

Za 91 odstotkov vseh znanih usmrtitev so bili skupno odgovorni Iran, Irak in Savdska Arabija. Irak je izvedel 63 usmrtitev, trikrat več kot leto prej, Savdska Arabija 345 oziroma še enkrat več kot leta 2023, v Iranu pa so usmrtili 972 ljudi, več kot 100 več kot leto prej.

"Smrtna kazen je grozljiv zločin"

"Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu," je ob objavi poročila poudarila generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard.

Lani je sicer usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število doslej. Po mnenju Callamard to "kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni".

Orožje proti protestnikom

Nevladna organizacija opozarja še na uporabo smrtne kazni kot orožja proti protestnikom in etničnim skupinam v nekaterih državah.

Iran tako denimo vztraja pri tej kazni za udeležence protestov iz leta 2022, Savdska Arabija pa z njo poskuša utišati politične nasprotnike in kaznovati pripadnike šiitske manjšine.

V ZDA usmrčenih 25 ljudi

V ZDA je bilo lani usmrčenih 25 ljudi, eden več kot leta 2023. Pri tem Amnesty International izpostavlja besede predsednika Donalda Trumpa, da smrtna kazen ščiti pred "nasilnimi posiljevalci, morilci in pošastmi" kot napačno predstavljanje, da ima smrtna kazen edinstven odvračalni učinek na kriminal.

Kar 40 odstotkov vseh usmrtitev po svetu je bilo lani izvedenih zaradi dejanj, povezanih z mamili. Amnesty poudarja, da je to v nasprotju z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, saj da tovrstnih kaznivih dejanj ne bi smeli šteti med "najhujša kazniva dejanja".

Usmrtitve zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, naj bi bile najpogostejše na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Singapurju in verjetno tudi v Vietnamu.

Amnesty svari, da o uvedbi smrtne kazni za z mamili povezana kazniva dejanja razmišljajo še Maldivi, Nigerija in Tonga. Demokratična republika Kongo in Burkina Faso pa načrtujeta vrnitev smrtne kazni za druga kazniva dejanja.

145 držav je doslej ali ukinilo smrtno kazen ali pa je več ne izvajajo, še izhaja iz poročila.