Po večdnevnem zasedanju se je 500 predstavnikov političnih strank in civilne družbe uskladilo o prehodni rešitvi za državo. V prihodnjih 18 mesecih naj bi državo vodila 25-članska prehodna vlada.

Dogovor predvideva tudi vzpostavitev 121-članskega prehodnega zakonodajnega sveta, v katerem bodo predstavniki različnih strank in predstavnikiv civilne družbe, tudi novinarji, predstavniki muslimanske verske skupnosti, predstavniki žensk in mladih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Predsednika prehodne vlade in tudi začasnega predsednika bo predvidoma izbral posebni odbor, ki ga bo imenovala vojaška hunta. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano. Začasni predsednik bo lahko iz vrst civilistov ali vojakov. Po izteku prehodnega obdobja se začasni premier, ministri in začasni predsednik ne bodo smeli znova potegovati za položaje.

Opozicijsko gibanje M5, ki je vodilo proteste proti nekdanjemu predsedniku Ibrahimu Boubacarju Keiti, je zavrnilo končni dogovor. Hunto so obtožili, da si želi prisvojiti oblast. Med drugim jim očitajo, da dogovor "ne odraža volje malijskega ljudstva" ter da ne upošteva večinskega glasu za začasnega voditelja iz vrst civilistov.

Nekdanji premier Moussa Mara je medtem branil prehodno ustavo in vse Malijce pozval, naj spoštujejo prehodno rešitev. "Dokumenti niso popolni, vendar so osnova za začetek prehodnega obdobja," je dejal.

Vojaški udar v Maliju, drugi v osmih letih, je sledil več mesecev trajajoči politični krizi in protestom, na katerih so zahtevali odstop predsednika Keite. Ljudje so bili nezadovoljni zaradi slabega vodenja gospodarstva ter poslabšanja varnostnih razmer zaradi porasta medetničnega in džihadističnega nasilja, ki kljub prisotnosti enot Francije in Združenih narodov ne pojenja.

Vojska je sredi avgusta z udarom odstavila nekdanjega predsednika Keito, ki je na začetku septembra po navedbah vojaških virov odpotoval v Združene arabske emirate na zdravljenje po lažji možganski kapi, poroča BBC.