Pristojne oblasti so v sredo popoldne nenadoma napovedale odpravo covidnih zaprtij v polovici okrožij mesta Gvangdžov. Glede na uradne objavo so lokalnim uradnikom odredili, naj odstranijo "začasne odredbe o nadzoru". Napovedali so tudi konec množičnega PCR-testiranja.

Eden od stanovalcev je za Guardian povedal, da se je uro po objavi varnostno osebje v stanovanju umaknilo, prebivalci pa so s prtljago bežali iz stanovanja.

Sproščanje omejitev sicer ne velja za vsa okrožja. Nekatera območja, vključno z deli Hajdžuja, so glede na izjave očividcev še zmeraj pod omejitvami. Na območju je v torek in sredo prišlo do obračunavanja med protestniki in policijo.

V torek so v mestu potrdili 7000 okužb z novim koronavirusom, skupno v državi pa več kot 37.000. Večino primerov v Gvangdvožu so zaznali prav v okrožju Hajdžu, v katerem strogo zaprtje velja že od oktobra in kjer so v petek izbruhnili najmnožičnejši protesti.

Največji protesti v dobi Ši Džinpinga

V več kitajskih mestih, tudi Pekingu, Šanghaju in Hongkonu, se je sicer val protestov proti covidnim omejitvam začel v nedeljo. Gre za najštevilčnejše shode po prodemokratičnih protestih na Trgu nebeškega miru leta 1989 in največje javno izražanje nezadovoljstva, odkar Kitajsko vodi Ši Džinping.

Protestniki so kmalu začeli zahtevati tudi več političnih svoboščin. Najvišji kitajski varnostni organ, osrednja komisija za politične in pravne zadeve, je v torek opozorila, da bodo oblasti proteste oziroma "sabotažne dejavnosti sovražnih sil" zatrle.

Povod za proteste smrtne žrtve požara

Povod za proteste je bil četrtkov požar v stanovanjskem bloku v mestu Urumči, prestolnici severozahodne regije Sinkiang, v katerem je umrlo deset ljudi.

V nasprotju z uradno razlago dogodka, po kateri naj bi bile za počasnejši odziv gasilcev krive ozke ulice, so se na kitajskih družbenih omrežjih pojavili zapisi, ki so za tragedijo okrivili stroge protikoronske omejitve v državi, zaradi katerih naj bi bil otežen dostop do stavbe.

ZDA in Kanada podpirajo protestnike

ZDA in Kanada so medtem podprle pravico Kitajcev do protestov. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je stališče Washingtona "povsod enako" in da ta "podpira pravico ljudi povsod, da mirno protestirajo in izrazijo svoja stališča, skrbi in frustracije".

Kanadski premier Justin Trudeau pa je dodal, da je "vsakemu na Kitajskem treba dovoliti, da se izrazi, da deli svoje poglede in dejansko protestira". Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da je treba pravice in svoboščine uveljavljati v okviru zakona.