Nasprotniki vojaškega udara so se zbrali v največjem mestu Jangon in drugem največjem mestu Mandalaj. Zahtevali so ponovno vzpostavitev demokratično izvoljene vlade.

"Zavračamo spoštovanje ukazov nezakonitega vojaškega režima. Upoštevali bomo le navodila demokratično izvoljene vlade," so zapisali v gibanju državljanske nepokorščine. Po neuradnih informacijah je policija aretirala tri protestnike.

Vojaški voditelj in novi vodja države Min Aung Hlaing je medtem na srečanju s skupino mjanmarskih poslovnežev skušal utrditi svoj vpliv. Poslovnežem je dejal, da namerava ostati na oblasti še pol leta po enem letu izrednih razmer, nato pa naj bi razpisali "pravične" volitve.

Sočasno je skupina poslancev, ki se niso znašli med 150 aretiranimi v vojaškem udaru, organizirala improvizirano in simbolično parlamentarno sejo.

Mjanmarski protestniki so za komunikacijo uporabljali predvsem družbeno omrežje Facebook. Vojska je nato naročila telekomunikacijskim podjetjem, naj platformo vsaj do 7. februarja "zaradi ohranjanja stabilnost" onemogočijo. Facebook uporablja približno polovica izmed 54 milijonov državljanov, za mnoge je prav to omrežje edini stik s svetovnim spletom.

Facebook je potrdil, da je dostop za nekatere ljudi v Mjanmaru moten, in oblasti pozval, naj omogočijo nemoten dostop.

V prestolnici Nejpido (Naypyitaw) se je medtem zbralo tudi več sto podpornikov vojske in udara. "Izdajalci naroda, ki so odvisni od tujih držav, niso zaželeni," je pisalo na njihovih plakatih.

Protivojaški protestniki so na shodu prosili tudi za podporo iz tujine. Varnostni svet Združenih narodov je danes pozval k izpustitvi mjanmarske politične voditeljice Aung San Su Či ter drugih predstavnikov oblasti in civilne družbe.

VS ZN izrazil globoko zaskrbljenost, udara zaradi Rusije in Kitajske ni obsodil

Izrazili so tudi "globoko zaskrbljenost" zaradi uvedbe izrednih razmer v državi. V sprejeti izjavi niso obsodili vojaškega udara, kot je bilo zapisano v njenem prvem osnutku, ki ga je 15-članski VS ZN obravnaval v torek. S tem se namreč nista strinjali stalni članici Kitajska in Rusija.

Generalni sekretar ZN-ja je še pred zasedanjem Varnostnega sveta dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zagotovil mednarodni pritisk na mjanmarsko vojsko in tako dosegel neuspeh vojaškega udara.

Mjanmar je v ponedeljek znova padel pod vojaško oblast, ko je vojska prijela dejansko voditeljico države Aung San Su Či in skoraj 150 drugih civilnih voditeljev in političnih uradnikov ter razglasila enoletne izredne razmere. Svojo potezo je vojska utemeljila z obtožbami o prevarah na volitvah lanskega novembra, na katerih je prepričljivo zmagala stranka Nacionalna liga za demokracijo, ki jo vodi Aung San Su Či.

Guterresu se zdi poseganje v izide volitev, ki so potekale normalno, popolnoma nesprejemljivo. "Upam, da bo demokracija v Mjanmaru znova lahko napredovala, a za to morajo biti izpuščeni vsi prijeti in znova vzpostavljen ustavni red. Vojska v Mjanmaru mora spoznati, da se tako ne sme vladati," je dejal.

Obtožbe zaradi uvoženih telefonov

Aung San Su Či so v sredo obtožili po določilih zakona o uvozu in izvozu, ker je imela pri sebi uvožene komunikacijske naprave. Obtožena je, ker je brez dovoljenja uvozila in uporabljala okoli deset voki-tokijev in drugih komunikacijskih sredstev, ki so jih našli med hišno preiskavo. V priporu mora ostati do 15. februarja, od udara pa se še ni oglasila. Po neuradnih informacijah naj bi jo zadrževali v njeni uradni rezidenci.

Podobne obtožbe navajajo tudi pri predsedniku države Vinu Mintu, ki so ga prav tako aretirali. Obtožili so ga, da se je lani srečal z volivci v nasprotju z ukrepi proti širjenju novega koronavirusa.

Na vprašanje o obtožnici je Guterres dejal, da "če bi jo bilo mogoče česa obtožiti, bi šlo za to, da je bila preblizu vojski, da jo je preveč ščitila". Zaskrbljenost zaradi obtožnice so izrazili tudi v Washingtonu in ponovno pozvali vojsko, naj izpusti vse predstavnike civilnih oblasti. ZDA so vojaški prevzem oblasti že v torek razglasile za državni udar, predsednik Joe Biden pa je napovedal možnost obnovitve sankcij.

Mjanmar se je z udarom vrnil v več desetletij trajajoče obdobje vojaške diktature, ki se je končalo leta 2011 z demokratičnimi reformami, na čelu katerih je bila Aung San Su Či.