Novo progo je prek videoprenosa odprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ob tem čestital prebivalcem Moskve in dodal, da gre za "zelo potreben projekt za mesto".

Napovedal je, da bo med obiskom kitajskega predsednika Ši Džinpinga na ogled proge popeljal tudi kitajsko delegacijo.

Na postaji Sokolniki so se ob odprtju zbrali moskovski župan Sergej Sobjanin in več tisoč delavcev, ki so sodelovali pri gradnji "mamutskega projekta", kot ga je opisal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Velika krožna proga je eden največjih infrastrukturnih projektov v Rusiji v zadnjih desetletjih. Gradili so ga deset let, stroške gradnje pa ocenjujejo na okoli 6,2 milijarde evrov, poroča The Moscow Times.

Podzemni vlaki bodo lahko po progi dnevno prepeljali 3,3 milijona potnikov. Namestnik župana Moskve Maksim Liksutov, pristojen za promet, je ocenil, da bo proga razbremenila zastoje na mestnih avtocestah in zmanjšala količino prometa za do 15 odstotkov ter razbremenila druge proge podzemnih železnic za do 25 odstotkov.

Moskva prehitela Peking

Prvi odsek so odprli leta 2018, najdaljši, 21-kilometrski, odsek pa konec leta 2021. Krožna proga ima 31 postaj, od katerih jih 24 zagotavlja 47 povezav z obstoječimi in prihodnjimi postajami podzemne železnice, poroča kitajska tiskovna agencija Šinhua.

Velika krožna proga je na prvem mestu najdaljših prog za 13 kilometrov prehitela linijo 10 v kitajski prestolnici Peking.