V skladu z zakonom, ki ga mora potrditi še parlament, bodo morale pristojne oblasti pri preiskovanju zločinov in sojenju poslej bolj upoštevati možne rasistične, ksenofobne ali druge podobne motive.

Javni tožilci bodo morali takšne motive upoštevati že v začetnih stopnjah preiskave, zvezno tožilstvo pa bo zadevo prevzelo, če bo obstajal sum, da so v dejanja vpleteni skrajneži. Zakon poleg tega od različnih organov terja, da naredijo vse, da bi preprečili, da bi se storilci izmuznili zaradi možnih lukenj v zakonodaji.

Zakon sledi razkritju leta 2011, da so skrajneži, ki so delovali v skupini Neonacistično podzemlje (NSU), v sedmih letih ubili deset ljudi, večinoma priseljencev iz Turčije, njihov zločin pa je ostal nerazrešen več kot desetletje. "Naša naloga je, da preprečimo, da bi se kaj takega ponovilo," je dejal nemški pravosodni minister Heiko Maas.

Številne pomanjkljivosti v preiskavi
Parlamentarna preiskava zadeve je pokazala, da so bile v policijski preiskavi umorov, ki so jih neonacisti izvedli med letoma 2000 in 2007, številne pomanjkljivosti, pomanjkljivo je bilo tudi sodelovanje med različnimi organi.

Neonacistična skupina je ostala tako dolgo neodkrita tudi zato, ker so preiskovalci domnevali, da so zločine nad priseljenci zagrešile osebe prav tako iz priseljenskih vrst, je še pokazala preiskava. Nemški parlament je zato predlagal vrsto ukrepov za izboljšanje razmer, ki jih je vlada upoštevala pri pripravi danes sprejetega zakona.