Gre za najhujši primer gospodarskega kriminala v zgodovini države, v preiskavi so zaslišali tudi nekdanjo kanclerko Angelo Merkel in takratnega finančnega ministra Olafa Scholza.

Wirecard je dolga leta veljal za eno najuspešnejših nemških fintech podjetij, primerljivo z največjimi v Evropi in svetu, ocenjeno na vrednost 28 milijard evrov – do leta 2020, ko je najavilo stečaj, z luknjo, veliko štiri milijarde evrov. Novinarji in borzni posredniki so že leta opozarjali, da njihove bilance ne držijo, pa se ni zgodilo nič.

"Vsi trije obtoženci, so ustvarjali vtis, da je Wirecard uspešno finančno-tehnološko podjetje. Tožilstvo je med preiskavo ugotovilo, da je podjetje po letu 2015 ustvarjalo samo izgubo, ki so jo prikrivali z opravljanjem lažnih poslov, predvsem v Aziji," je pojasnila tiskovna predstavnica tožilstva v Münchnu Anne Leiding.

Izvršni direktor Markus Braun, ki je veljal za najuglednejšega nemškega menedžerja in je svetoval tudi korupcije obtoženemu nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, pravi, da je žrtev, ne pa storilec, da za vse to ni vedel.

"Ne oziramo se na preteklost, zazrti smo v prihodnost. Mislim, da bo rast v prihodnjih desetih letih močno presegla tisto, ki smo jo dosegli v zadnjih desetih letih," je Braun še leta 2018 domnevno zavajal investitorje in javnost.

Zdaj je Braun na zatožni klopi, glavna priča bo vodja podružnice podjetja v Dubaju. Še eden izmed treh vodilnih je pobegnil, domnevno v Rusijo. Afera že dve leti pretresa nemško javnost, pokazala je tudi na številne nepravilnosti pri zveznih organih za finančni nadzor.