Oktobra in na začetku novembra je bilo v večini evropskih držav po obdobju upada dva meseca pred tem opaženo povečanje števila primerov okužb, hospitalizacij in sprejemov na oddelkih za intenzivno nego zaradi širjenja različice delta, in sicer zaradi nezadostnega cepljenja in obširnega opuščanja nefarmacevtskih ukrepov, v danes objavljeni oceni tveganja ugotavlja ECDC.

Brez takojšnjih ukrepov, kot sta vzdrževanje razdalje in nošenje mask, in višjih deležev cepljenih je Evropa pred težko zimo, je razvidno iz ocene organizacije.

Direktorica ECDC-ja Andrea Ammon je ob tem priporočila poživitvene odmerke cepiva proti covidu-19 za vse, starejše od 18 let, prednostno pa za vse, starejše od 40 let.

Obenem države, zlasti tiste z nižjo ravnjo precepljenosti, poziva k nadaljnjim prizadevanjem za okrepitev deleža cepljenih med prebivalci, češ da je delež necepljenih prevelik. "To pušča veliko praznino v cepljenju, ki je ni mogoče hitro premostiti in daje virusu na razpolago veliko prostora za širjenje," je sporočila Andrea Ammon.

EU: Cepljenih manj kot 70 odstotkov prebivalcev

Na območju EU-ja in Evropskega gospodarskega prostora, ki vključuje še Norveško, Lihtenštajn in Islandijo, je bilo do zdaj z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih manj kot 70 odstotkov prebivalcev, je spomnila direktorica ECDC-ja.

Ravni se sicer med državami močno razlikujejo. Tako je v Bolgariji denimo z vsemi odmerki cepljenih le 24,2 odstotka prebivalcev, na Portugalskem pa 86,7 odstotka.

Andrea Ammon je glede obveznega cepljenja, ki ga načrtuje Avstrija, dejala, da je lahko učinkovito in poveča delež cepljenih, ni pa to "čudežna paličica".

Odločitev o obveznem cepljenju lahko namreč po njenih besedah polarizira. Pri tem je opozorila tudi, da vsi, ki niso cepljeni, niso tudi proti cepljenju, pač pa številni želijo zgolj sami sprejemati odločitve. Obvezno cepljenje lahko pripomore k temu, da bodo ljudje še bolj zavračali cepljenje, je prepričana.

V Nemčiji rekordno število novih okužb

V Nemčiji, kjer so začeli veljati novi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa, so v zadnjem dnevu potrdili 66.884 okužb, kar je največ do zdaj.

Glede na zadnje podatke Inštituta Roberta Kocha o epidemiji se je z zadnjim rekordnim številom okužb tudi incidenca primerov na 100.000 prebivalcev v obdobju sedmih dni prvič do zdaj povzpela prek 400 in trenutno znaša 404,5.

V zadnjem dnevu je umrlo še 335 covidnih bolnikov, skupno že 99.768. Raven hospitalizacij zaradi covida-19 medtem ostaja nespremenjena kot dan prej.

Po nizu omejitev, ki so jih v boju za zajezitev silovitega četrtega vala epidemije do zdaj sprejele posamezne dežele, prav danes začenjajo veljati novi ukrepi na ravni celotne države in jih je pretekli teden potrdil parlament.

Ti med drugim vključujejo obvezno predložitev potrdila o cepljenju, prebolelosti ali negativnem testu na novi koronavirus za uporabo javnega prevoza in na delovnih mestih.

Gre za dodatno omejitev, saj je enako potrdilo že od prej potrebno za vstop v notranje prostore denimo barov, restavracij in nekaterih drugih storitev.

Delodajalci naj bi poleg tega zaposlene spodbujali k delu od doma, uslužbenci domov za starejše pa se morajo dnevno testirati na novi koronavirusa ne glede na cepilni status.

V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija je od danes vstop v prostore, kot so klubi, diskoteke, omejen na tiste, ki ob negativnem testu izpolnjujejo tudi pogoj PC, torej so cepljeni ali so covid-19 preboleli.

Obvezno cepljenje v vojski

Medtem je nemška obrambna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Annegret Kramp-Karrenbauer, sprejela odločitev, da se bodo morali pripadniki in pripadnice nemške vojske obvezno cepiti proti covidu-19. Ukrep bo veljal za več kot 180.000 zaposlenih v vojski, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Italija zaostrila ukrepe za necepljene

Medtem je italijanska vlada pod vodstvom premierja Maria Draghija zaostrila omejitvene ukrepe za necepljene proti covidu-19, ki bodo od zdaj izključeni iz številnih dejavnosti. Ukrep z možnostjo podaljšanja bo sprva v veljavi od 6. decembra do 15. januarja. Vlada je tudi razširila obvezno cepljenje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Pogoj PCT (prebolel, cepljen, testiran) bo od 6. decembra veljal zgolj za javni potniški promet in hotele. Za udeležbo na družbenih, kulturnih in športnih dejavnostih bo veljal pogoj PC (prebolel ali cepljen).

Italijanska vlada je tudi razširila obvezno cepljenje proti covidu-19 na vse zaposlene v šoli, policiji in vojski. Zdravstveni delavci, za katere je že veljalo obvezno cepljene proti covidu-19, bodo zdaj potrebovali še poživitveni odmerek, če bodo želeli ostati na svojem delovnem mestu, še poroča APA.

Slovaška se zapira za dva tedna

Slovaška vlada je sprejela odločitev za dvotedensko zaprtje javnega življenja, ki bo začelo veljati v četrtek. Kot je pojasnil podpredsednik slovaške vlade in minister za gospodarstvo Richard Sulik, v nasprotju s prvotnimi načrti ne bo izjem za tiste, ki so že cepljeni proti covidu-19, poroča slovaška tiskovna agencija TASR.

"Čez deset dni bomo ocenili ukrep," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še napovedal Sulik.

Slovaške šole po načrtih vlade ostajajo odprte, vendar je pogoj za prisotnost v šolah redno testiranje na okužbo z novim koronavirusom. Kot je pojasnil Sulik, šole ostajajo odprte po zaslugi njegove stranke Svoboda in solidarnost (SaS), ki je zagrozila, da bo znotraj koalicije uporabila pravico veta. Slovaška strokovna skupina je sicer priporočila zaprtje šol. Iz stranke SaS prihaja tudi slovaški minister za izobraževanje.

Vrata pa bodo po navedbah Sulika zaprli vsi gostinski lokali in trgovine, razen tistih, ki prodajajo osnovne življenjske dobrine.

Od prihodnjega ponedeljka bo poleg tega na Slovaškem obvezno testiranje za vse, ki bodo prihajali na delo.

Na Slovaškem s 5,5 milijona prebivalci so danes prvič potrdili več kot 10.000 novih okužb z novim koronavirusom na dnevni ravni.

Madžarska vlada bi izredne razmere podaljšala do junija

Madžarska vlada namerava izredne razmere zaradi pandemije covida-19, ki zdaj veljajo do konca leta, podaljšati vse do junija prihodnje leto. To pomeni, da bodo veljale tudi v času aprilskih parlamentarnih volitev. Podpredsednik vlade Zsolt Semjen je ustrezen predlog že posredoval v parlament.

V parlamentu ima konservativna vlada večino, zato je pričakovati, da bodo poslanci in poslanke podaljšanje izrednih razmer tudi podprli, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Madžarska zakonodaja omogoča premierju Viktorju Orbanu, da v času izrednih razmer vlada z odloki. Kritiki vladi očitajo, da to že zdaj izkorišča za pridobitev političnih prednosti in gospodarskih koristi.

Orban, ki vlada od leta 2010, je z Evropsko unijo v sporu zaradi domnevnih kršitev vladavine prava. Kako se bodo na Madžarskem iztekle parlamentarne volitve prihodnje leto, je v celoti odprto. Široko opozicijsko zavezništvo namerava nastopiti s skupno listo pod vodstvom nestrankarskega Petra Marki-Zaya. V javnomnenjskih raziskavah je opozicijsko zavezništvo trenutno štiri odstotne točke za Orbanovo stranko Fidesz.