Adli je vodil vpliven varnostni aparat in je v režimu nekdanjega predsednika Mubaraka veljal za nedotakljivega. Egipčani so ga še bolj zasovražili med prodemokratičnimi protesti, ko je policija brutalno obračunala s protestniki, ki pa so nato 11. februarja vseeno strmoglavili Mubaraka.

Zaradi dobičkarstva je bil obsojen na sedem let zapora, medtem ko je zaradi pranja denarja dobil pet let. Poleg tega ga je doletela še denarna kazen v višini 15 milijonov egiptovskih funtov, kar znese 2,5 milijona dolarjev, spoprijeti pa se bo moral tudi z zaplembo premoženja.

Eden najtesnejših sodelavcev Mubaraka je vseskozi vztrajal, da je nedolžen. Sojenje je potekalo na obrobju Kaira in so ga spremljali strogi varnostni ukrepi.

Smrtna kazen za primer obsodbe
Na čelu Mubarakovih varnostnih sil je bil Adli več kot desetletje in organizacije za človekove pravice so ga obtoževale, da je med njegovim ministrovanjem postalo mučenje vsakdanja rutina. Za zlorabe so policistom le redko sodili in še takrat, ko so jim, so jih doletele zelo nizke kazni.

Zdaj Adlija čaka še eno pomembnejše sojenje, kot je bilo prvo, saj se bo moral braniti še pred obtožbami, da je policistom med letošnjo ljudsko vstajo ukazal streljanje na protivladne protestnike. V 18 dneh protestov je bilo ubitih več kot 840 ljudi. V primeru obsodbe Adliju grozi smrtna kazen.

Z obsodbo Adlija so generali, ki so prevzeli začasno vladanje, upoštevali zahteve javnosti, da predstavniki Mubarakovega režima odgovarjajo za svoja početja. Poslali so tudi jasen signal, da v Egiptu, ki je vzniknil po demokratičnih spremembah, ni nihče več nad zakonom.