Pridržane pripadnike staroselskega ljudstva Kanakov so namreč s čezmorskega ozemlja odpeljali v Francijo, protestniki pa zahtevajo njihovo vrnitev.

"Noč so zaznamovali nemiri, v katerih je bilo potrebno posredovanje številnih enot," je danes v izjavi sporočil visoki komisariat, ki v Novi Kaledoniji predstavlja francoske oblasti. Dogajali so se napadi na policiste in policijske postaje, požigi in zapiranja cest, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemiri so vnovič izbruhnili po tem, ko so v noči s sobote na nedeljo pridržali več aktivistov in vodilnih predstavnikov gibanj za neodvisnost Nove Kaledonije, ki pripadajo staroselskemu ljudstvu Kanak. Nato so jih odpeljali v Francijo, ki je od čezmorskega ozemlja v Tihem oceanu oddaljena več kot 17.000 kilometrov.

Organizacija CCAT, ki jo obtožujejo organiziranja protestov pred nekaj več kot mesecem dni, je danes pozvala k osvoboditvi zaprtih aktivistov. "Zahtevamo takojšnjo izpustitev in vrnitev naših bratov in sester, da bi jim lahko sodili v domovini," so sporočili iz CCAT-a in obsodili "kolonialistične prijeme" francoskih oblasti.

Prvotno so protesti v Novi Kaledoniji izbruhnili 13. maja zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici. Tem nasprotujejo zlasti Kanaki, saj reforma predvideva razširitev volilne pravice v korist neavtohtonih prebivalcev otočja.

V nemirih, ki so sledili, je umrlo devet ljudi, med njimi dva policista. Francoske oblasti so kmalu po izbruhu nasilja uvedle izredne razmere in na otočje poslale varnostne okrepitve. Po 12 dneh so izredne razmere odpravili. Nastala škoda je ocenjena na več kot milijardo evrov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nato konec maja obiskal otočje in skušal umiriti strasti, pred dvema tednoma pa je zaradi sklica predčasnih parlamentarnih volitev začasno ustavil sprejetje volilne reforme, ki je razburila staroselce.

Čeprav Francija obvladuje Novo Kaledonijo že od 19. stoletja, številne staroselce še vedno jezi, da ima Pariz oblast nad otočjem, in zahtevajo večjo avtonomijo ali neodvisnost.

Status čezmorskega ozemlja je Nova Kaledonija pridobila po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.