Norveški Nobelov odbor je sporočil, da bo organizacija Nihon Hidankyo, ki je znana tudi pod imenom Hibakuša, prejela Nobelovo nagrado za mir za dokazovanje s pričevanjem prič, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti. Kot so pojasnili, so hibakuši oziroma preživeli jedrskega napada v Hirošimi in Nagasakiju svoja življenja posvetili boju za svet brez jedrskega orožja in prispevali k vzpostavitvi t. i. jedrskega tabuja oziroma mednarodne norme, ki je uporabo jedrskega orožja označila za moralno nesprejemljivo.

"Te priče so s svojimi osebnimi zgodbami, izobraževalnimi kampanjami ter opozorile proti širjenju in uporabi jedrskega orožja pomagale ustvariti in utrditi široko nasprotovanje jedrskemu orožju po vsem svetu. Hibakuši nam pomagajo opisati neopisljivo, razmišljati o nepredstavljivem in nekako dojeti nerazumljivo bolečino ter trpljenje, ki ga povzroča jedrsko orožje," je obrazložil odbor.

Predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen je pohvalila "izjemna prizadevanja" skupine, katere kampanja je "veliko prispevala k vzpostavitvi jedrskega tabuja".

"V vojni že skoraj 80 let ni bilo uporabljeno nobeno jedrsko orožje. Izjemna prizadevanja Nihon Hidankyo in drugih predstavnikov Hibakuše so veliko pripomogla k vzpostavitvi jedrskega tabuja. Zato je skrb vzbujajoče, da je danes ta tabu proti uporabi jedrskega orožja pod pritiskom. Jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale. Zdi se, da se nove države pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja, in ob tem prihaja do groženj z uporabo jedrskega orožja v trenutnem vojskovanju. V tem trenutku človeške zgodovine se je vredno spomniti, kaj je jedrsko orožje: najbolj uničujoče orožje, kar jih je svet kdaj videl," je obrazložitvi zapisal norveški Nobelov odbor.

"Sporočilo hibakušev se prenaša naprej"

Usode tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo, so bile dolgo prikrivane in zanemarjene. Leta 1956 so lokalna združenja preživelih skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja na Tihem oceanu ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev bomb A in H. To ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankyo.

Organizacija je postala največja in najvplivnejša organizacija hibakušev na Japonskem. Nihon Hidankyo je zagotovil na tisoče pričevanj, izdal resolucije in javne pozive ter poslal letne delegacije v Združene narode in na različne mirovne konference, da bi svet opozoril na nujnost jedrske razorožitve.

"Nekega dne hibakušev ne bo več med nami kot prič zgodovine. Vendar pa nove generacije na Japonskem z močno kulturo spomina in nenehno predanostjo prenašajo izkušnje in sporočilo prič naprej. Na ta način pomagajo ohranjati jedrski tabu – pogoj za mirno prihodnost človeštva," je še sporočil odbor.

Norveški Nobelov odbor se redno posveča vprašanju jedrskega orožja, kar je nazadnje dokazal s podelitvijo nagrade za mir mednarodni kampanji za odpravo jedrskega orožja ICAN, ki je nagrado prejela leta 2017.

"Jedrsko orožje ne prinaša miru"

Sopredsednik organizacije Nihon Hidankyo Tošijuki Mimaki je izrazil presenečenje nad prejetjem Nobelove nagrade za mir. "Nikoli se mi ni sanjalo, da se bo to zgodilo," je dejal na novinarski konferenci v Tokiu in opozoril, da je misel, da jedrsko orožje prinaša mir, zmotna.

"Rečeno je bilo, da je zaradi jedrskega orožja na svetu mir. Toda jedrsko orožje lahko uporabijo teroristi. Če ga na primer Rusija uporabi proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se to ne bo končalo. Politiki bi morali vedeti te stvari," je poudaril. Prav tako je opozoril, da je položaj otrok v Gazi podoben položaju otrok na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne. "V Gazi so otroci okrvavljeni. Podobno kot na Japonskem pred 80 leti," je dodal.

Letos 286 kandidatov

Na seznamu nominirancev za najprestižnejšo izmed Nobelovih nagrad je bilo letos skupno 286 kandidatov, od tega 197 posameznikov in 89 organizacij. Seznam je bil sicer tajen, vendar lahko tisti, ki so upravičeni do nominacije, razkrili, koga so predlagali.

Lani je nagrado prejela iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen. Svoje življenje je posvetila obrambi človekovih pravic, med drugim z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni in obvezne nošnje hidžaba za ženske v Iranu.

Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo druge podelili v Stockholmu. Podelitev poteka 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.