Znanstveniki so z objavo v reviji Nature zamajali linearno evolucijsko teorijo, ki trdi, da se je človek razvijal od opice do pokončnega homo sapiens sapiensa.

Glede na najdbe treh človeških okostij (obraza in dvoje čeljusti z zobmi, ki so stari med 1,78 in 1,95 milijona let), se nekateri znanstveniki nagibajo k temu, da so se na Zemlji evolucijsko razvijale različne vrste človeka, na koncu pa je preživela tista, ki je bila najbolje prilagojena danim okoliščinam.

Homo rudolfensis je bil očitno ločena vrsta človeka
Do zdaj namreč niso vedeli, ali je bilo leta 1972 v Keniji najdeno okostje homo rudolfensisa le nenavaden primerek človeške vrste (njegova lobanja je bila ploščata in podolgovata, imel pa je večje možgane) ali pa je bil le vmesna stopnja v razvoju modernega človeka.
A glede na nove najdbe okostij nekateri znanstveniki menijo, da je bil homo rudolfensis res le primerek svoje vrste, ki je na tem območju pred dvema milijonoma let sobival z drugimi človeškimi vrstami.
Kdo je bil prvi?
Dolgo časa je namreč veljalo, da je bil naš najstarejši prednik homo erectus, ki je imel manjšo glavo in izrazito obrvno kost, po Zemlji pa je s pokončno držo hodil pred približno 1,8 milijona let.
A pred 50 leti so raziskovalci odkrili še starejšo in primitivnejšo obliko človeške vrste homo habilis (ali spretni človek, ki je že uporabljal orodje) in ki je sobivala s homo erectusom. Zdaj pa kaže, da je v obdobju, ko sta živela homo erektus in homo habilis, živela tudi homo rudolfensis.
Meave Leakey z nairobskega inštituta Turkana Basin Institute je za BBC dejala, da se razvoj človeške vrste ni v ničemer razlikoval od razvoja drugih živalskih vrst, ''in sicer vse do trenutka, ko smo začeli izdelovati sofisticirano orodje iz kamna''.
Tudi pri drugih vrstah živali so se razvijale nove in drugačne vrste. Nekatere so imele perje, druge plavalno kožico. Če je bila, zaradi nove razvojne oblike, neka vrsta bolje prilagojena okolju, v katerem je živela, je to lastnost pač ohranila in tako ni izumrla.
Profesor Chris Stringer iz londonskega naravoslovnega muzeja meni, da glede na nove najdbe ostankov človeškega okostja vse kaže, da je bilo tudi pri naši vrsti tako: ''Človek se je glede na različna območja različno razvijal. Zdi se, kot da je narava razvijala različne človeške prototipe, vsak pa je imel neko sebi lastno značilnost. A na koncu je uspelo le prednikom naše vrste, da je preživela.''