Po odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu, ki v razglasitvi neodvisnosti Kosova ne vidi neskladja z mednarodnim pravom, so kosovske oblasti pozvale Beograd, naj se začne s Prištino pogovarjati o pomembnih vprašanjih, ki se tičejo medsebojnih interesov.

"Toda taki pogovori morajo potekati izključno kot pogovori med suverenima državama," je dejal kosovski zunanji minister Skender Hyseni.

Za kosovskega predsednika Fatmirja Sejiduja mnenje ICJ-ja odpravlja še zadnje dvome, ki bi jih lahko imele države, ki še niso priznale kosovske neodvisnosti. "Tako znova pozivamo države, naj se čim prej odločijo in Kosovo priznajo kot neodvisno in suvereno državo," je dejal.

Kosovski premier Hashim Thaci je izrazil mnenje, da "kosovske zgodovinske zmage v Beogradu ne bi smeli čutiti kot izgube" in odločitev sodišča označil kot "najboljši možni odgovor za ves svet".

Namestnik kosovskega premierja Hajredin Kuchi je odločitev sodišča ocenil kot veliko zmago za Kosovo, ki je pokazala na pravilnost odločitve o razglasitvi neodvisnosti. Po njegovih besedah je to zmaga tudi za Srbijo, ki se bo lahko po tej odločitvi rešila problema, s katerim se je ukvarjala po nepotrebnem.

Drugi namestnik kosovskega premierja Rame Manaj je dejal, da je odločitev bumerang za hegemonistično politiko Srbije in pri tem priredil pregovor, da je dobro, da se "Kosovo zadnje smeje". Oba namestnika in še nekateri člani vlade so odločitvi sodišča nazdravili s šampanjcem.

Za Beograd v tem trenutku najpomembnejši mir
Srbija je sporočila, da se njena politika ne bo spremenila in srbski zunanji minister Vuk Jeremić je znova zatrdil, da ne bodo nikoli priznali neodvisnosti Kosova. Vodja srbske diplomacije je ocenil, da je v tem trenutku najpomembnejše ohraniti mir in stabilnost na ozemlju pokrajine in ob tem pozval prebivalce, naj ne nasedajo provokacijam.

Za Jeremiča se je sodišče samo v tehničnem smislu opredelilo do deklaracije o neodvisnosti Kosova in se je tako praktično izognilo, da bi se izjasnilo o bistvenem vprašanju - ali so imeli kosovski Albanci prav pri poskusu odcepitve od Srbije. Za naslednji korak je Jeremić napovedal razpravo v Generalni skupščini Združenih narodov septembra v New Yorku, kjer je prepričan, da bo potrjena pravilnost srbske politike.

Tudi srbski predsednik Boris Tadić je v pogovoru z novinarji v Beogradu zatrdil, da Srbija ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova, pred njo pa je zdaj razmislek o naslednjih korakih. Zatrdil je, da bo Srbija obrambo svoje ozemeljske celovitosti nadaljevala izključno s političnimi sredstvi.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je posvaril pred provokacijami, ki bi lahko sledile odločitvi sodišča, zato je vse strani pozval, naj se izogibajo "dejanjem, ki bi lahko predstavljala izzivanje in bi škodovala dialogu".

Prav k dialogu med Beogradom in Prištino je v odzivu pozvala Evropska unija, ki je pozdravila odločitev sodišča, saj ta po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton "odpira novo fazo", zato bi morala biti pozornost zdaj usmerjena v prihodnost. "Prihodnost Srbije je v EU-ju in prihodnost Kosova je prav tako v EU-ju," je zatrdila Ahstonova.

ZDA so podprle mnenje ICJ-ja in ob tem Evropi sporočile, da je čas za poenotenje okoli enotne prihodnosti. Bela hiša je Beograd in Prištino pozvala, da naj pustita vprašanje Kosova za seboj in skupaj rešujeta probleme.

Rusija, ki je vseskozi nasprotovala neodvisnosti Kosova, ni spremenila svojega stališča in je izrazila mnenje, da odločitev sodišča ne predstavlja zakonite podlage za neodvisnost. "Menimo, da je rešitev vprašanja Kosova mogoča le s pogajanji med vpletenimi stranmi na podlagi resolucije 1244 ZN-a," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.