V Rimu so prepričani, da je naval priseljencev prek nevarne morske poti mogoče zajeziti z usmerjenimi napadi na tihotapska plovila na libijski obali, italijanski premier Matteo Renzi pa je bil med prvimi, ki je zahteval skupno evropsko vojaško operacijo proti tihotapcem.

Federica Mogherini, visoka zunanjepolitična predstavnica Unije in nekdanja zunanja ministrica v vladi premierja Renzija, je po mnenju italijanske vlade dosegla izjemen rezultat. Italija je dobila vse, kar je zahtevala.

Sedež operacije bo v Rimu, poveljnik bo italijanski admiral Enrico Credendino, za prva dva meseca, torej zgolj za obdobje načrtovanja, je Evropa operaciji namenila dobrih 11 milijonov evrov, trajala pa naj bi vsaj leto dni.

Kakšna bo njena točna misija, ni znano, saj je to odvisno predvsem od resolucije, s katero naj bi operacijo podprli Združeni narodi.

"Tihotapci nimajo flote"
A kritiki opozarjajo, da je vojaška operacija, pa čeprav jo številni označujejo z manj militarističnim nazivom, veliko tveganje. Ključno vprašanje je po mnenju opazovalcev identifikacija čolnov in ladij, ki naj bi pripadali tihotapcem in ki naj bi jih uničevali v napadih.

Predsednica italijanske poslanske zbornice Boldrinijeva, nekdanja dolgoletna predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Italiji, je opozorila, da tihotapci nimajo flote; plovila, s katerimi ljudi pošiljajo na morje, sproti kupujejo od zasebnikov.

Veliko diplomatsko težavo pa predstavlja politična zmeda v Libiji, saj je jasno, da takšna operacija ne more potekati brez dogovora z libijskimi oblastmi.

A Libija ima trenutno dve rivalski vladi in dva parlamenta. Večina plovil z begunci izpluje iz okolice Tripolisa, ta pa je pod nadzorom oblasti, ki jih Evropska unija ne priznava.