V zadnjem dnevu so ob tem potrdili 604 smrtne žrtve, kar je manj kot v ponedeljek, a več kot v nedeljo. Skupno število umrlih je preseglo 17.000.

Število bolnikov, ki so okrevali, se je povečalo na 24.392. Število aktivnih primerov se je povečalo le za 0,9 odstotka, na 94.067, povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Medtem v Italiji še naprej upada število bolnikov na intenzivni negi, kar prinaša olajšanje za preobremenjene bolnišnice na Apeninskem polotoku. Na intenzivni negi je zdaj 3792 bolnikov, kar je 106 manj kot v ponedeljek.

Zdravniki iz Lombardije ostro nad oblasti
Najhuje prizadeta ostaja najbogatejša italijanska dežela Lombardija, kjer so potrdili polovico smrtnih žrtev in skoraj 40 odstotkov okužb.

Veliko število smrtnih žrtev v najbogatejši italijanski deželi je sprožilo številna ugibanja o vzrokih, pri čemer so uradniki namigovali na gostoto poseljenosti in starostno piramido.

Vendar so vodilni lombardijski zdravniki, med njimi tudi vodje enajstih okrajnih zdravstvenih oblasti, zdaj prst uperili v tamkajšnje zdravstvene oblasti, ki naj bi bile v veliki meri odgovorne za največjo izredno situacijo v Italiji po drugi svetovni vojni. Njihove napake bi morale biti lekcija za vse, pišejo zdravniki.

Pomanjkanje zaščite "vodilo v smrt kolegov"
Zdravniki so izrazili obžalovanje nad "odsotnostjo strategij" za reševanje krize; pomanjkanje kakovostnih podatkov in omejeno testiranje, ko se je virus širil – kar je "močno podcenilo število bolnikov in v manjši meri tudi število umrlih".

Poudarili so še pomanjkanje zaščitnih oblek za zdravstveno osebje. "To je vodilo v smrt številnih kolegov, širjenje bolezni med njimi in verjetno tudi v neprostovoljno širjenje okužbe, zlasti v zgodnjih fazah epidemije," je lombardijska zveza kirurgov, zdravnikov in ortodontov zapisala v pismu. Lokalne oblasti Lombardije pisma še niso komentirale.

Na pomoč zdravniki iz Romunije in Norveške
Zdravstvenim ekipam v Milanu in Bergamu bodo ob tem prišle na pomoč tudi ekipe zdravnikov in medicinskih sester iz Romunije in Norveške, je v Bruslju sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Ekipo bodo v Italijo napotili v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.

Avstrija bo v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito Italiji pomagala s 3000 litri razkužila, je še dodal in zatrdil, da evropski center za usklajevanje nujnega odziva dela 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

V ponedeljek je Italija prejela tudi kitajsko pomoč, letalo je pripeljalo dva milijona kirurških mask, 200.000 mask N95 in 50.000 kompletov za testiranje.

Lenarčič je ob tem poudaril zavedanje, da je v Španiji število okuženih že višje kot v Italiji, ter v kratkem napovedal dostavo osebne zaščitne opreme Španiji iz Tajvana.

• V Španiji po zmanjševanju znova porast smrtnih žrtev

V Španiji se je po štirih dneh zniževanja smrtnih žrtev za covidom-19 danes to število znova povišalo. V 24 urah je umrlo 743 ljudi, skupno že 13.798. Število okuženih se je zvišalo na več kot 140.000.

Dan predtem je umrlo 637 ljudi. Španija je za Italijo na drugem mestu po številu smrtnih žrtev. Skupno je umrlo 13.798 ljudi, okuženih je 140.510 ljudi.

V Španiji stroge omejitve gibanja veljajo od 14. marca, še ostrejši ukrepi v boju za zajezitev širjenja novega koronavirusa pa veljajo od konca meseca. Do 9. aprila so tako prekinjene vse nenujne dejavnosti. Oblasti ocenjujejo, da se je širjenje virusa stabiliziralo. Vendar pa vlada napoveduje podaljšanje strogih ukrepov do 25. aprila. Kabinet naj bi za to parlament zaprosil danes.

Volkswagen načrtuje odprtje tovarne
Reuters poroča, da namerava Volkswagen 20. aprila odpreti svojo tovarno v regiji Navarra. Najprej bo delala ena izmena (sicer so tri) po štiri dni na teden, naslednji teden bosta začeli delati dve izmeni, dokler ne bo stekla celotna proizvodnja. Tovarna, kjer izdelujejo modele polo in T-cross, zaposluje okoli 4800 delavcev.

V Nemčiji že več kot 100.000 okuženih

V Nemčiji je število okuženih z novim koronavirusom preseglo število 100.000, je razvidno iz analize podatkov zveznih dežel, ki jo je opravila nemška tiskovna agencija DPA. Umrlo je najmanj 1747 ljudi, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo 19.

101.700 primerov. Najhuje je v zveznih deželah Bavarska, Severno Porenje - Vestfalija in Baden-Württemberg, kjer so potrdili po več kot 20.000 okužb.

Po uradnih podatkih nemškega inštituta Robert Koch (RKI) so sicer do danes potrdili 99.225 primerov novega koronavirusa, kar je 3834 več kot dan prej. Gre za prvo povišanje po štirih dneh upadanja števila novookuženih. Inštitut poudarja, da je še prezgodaj za optimizem, da se krivulja umirja, počakati je treba na prihodnje dni.

Kot je poročala dopisnica iz Berlina Polona Fijavž, je medtem nemška vlada pripravila dodatne ukrepe za majhna in srednje velika podjetja. Z njimi bodo podjetja lahko takoj dostopala do posojil do vrednosti 800 tisoč evrov, za katere bo garancijo nudila država. S tem bodo podjetja zaobšla birokracijo, ki jo zahtevajo banke.

Nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da je Unija pred največjo preizkušnjo od ustanovitve, a Nemčija o predlogu devetih držav, med njimi tudi Slovenije, o uvedbi t. i. koronaobveznic, ne želi niti slišati.

Francija presegla 100.000 okužb in 10.000 smrti

Francija je postala četrta država na svetu z več kot 10.000 smrtnimi žrtvami novega koronavirusa. V zadnjem dnevu je umrlo 607 ljudi.

Od začetka marca je v bolnišnicah umrlo 7091 ljudi, 3237 pa v domovih za starejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Število okuženih je medtem preseglo 100.000. Na intenzivni negi zdravijo 7.131 ljudi, je sporočil predstavnik francoskega ministrstva za zdravje Jerome Salomon.

"Epidemija še vedno ni dosegla vrhunca, vsak večer poročamo o nekaj več hospitaliziranih pacientih in vsak večer je nekaj več pacientov na intenzivni negi," je dejal Salomon. "To pomeni, da smo še vedno v fazi naraščanja epidemije, čeprav se rast upočasnjuje," je dodal. Francoske oblasti so ob tem sporočile, da še ne razmišljajo o rahljanju ukrepov.

V Parizu čez dan prepovedane športne dejavnosti

V prestolnici Pariz so prepovedali zunanje športne dejavnosti med 10. uro zjutraj in 19. uro zvečer. Za potezo so se oblasti odločile na poziv zdravnikov in politikov, ki so opozarjali na številne tekače po pariških ulicah, čeprav so oblasti pozvale Parižane, naj bodo čim bolj doma. Francija je uvedla karanteno 17. marca in jo pred dnevi podaljšala do 15. aprila, najverjetneje pa bo sledilo še novo podaljšanje.

V državi je do zdaj umrlo 8911 ljudi, okuženih je 98.558 ljudi.

Testiranja v Evropskem parlamentu v Strasbourgu

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je napovedal, da bodo prostore Evropskega parlamenta v Strasbourgu začasno namenili francoskim oblastem za opravljanje testiranj na novi koronavirus. V delu stavbe naj bi namestili tudi bolniške postelje.

"V tem težkem času želimo stati ob strani mestu, ki nas gosti, in njegovim meščanom," je tvitnil Sassoli. Župan Strasbourga Roland Ries se je zahvalil za pomoč. "Ta odločitev je tudi simbol skupne pomoči, ki jo morajo pokazati evropske države v boju proti novemu koronavirusu," je zapisal na Twitterju.

Vzhod Francije je najhuje prizadeto območje, saj so tam potrdili skoraj četrtino od 833 vseh smrtnih primerov zaradi covida-19 v državi. Številne bolnike iz vzhodne Francije so na zdravljenje premestili v druge dele države ter v Nemčijo, Luksemburg in Švico.

200.000 prostovoljcev bo pobiralo šparglje, jagode ...

Oblasti so tiste, ki so brez dela, pozvale, naj pomagajo kmetom na poljih in pri živinoreji. Na poziv se je odzvalo 200.000 prostovoljcev, je danes povedal francoski kmetijski minister Didier Guillaume.

Ob začetku pomladi imajo kmetje veliko dela, zaradi pandemije pa jim močno primanjkuje pomoči. Francosko kmetijsko ministrstvo je zato pripravilo posebno akcijo za pomoč kmetijstvu in rekrutiralo 5000 ljudi, ki organizirajo delo, je za francosko televizijo France 2 povedal Guillaume. Pomagali pa ne bodo le kmetom, temveč tudi v živilski industriji pri transportu in logistiki živil. "Zelo pomembno je zagotoviti, da kmetijski proizvodi pridejo do tja, kjer bodo lahko prodani," je dejal minister. Dodatna delovna sila je nujno potrebna za pobiranje špargljev, jagod, paradižnika in drugega zgodnjega sadja in zelenjave, veliko je dela tudi v živinoreji.