Smrtna žrtev je bila v spopadih v kraju okoli 40 kilometrov od glavnega mesta Tunis, je sporočilo notranje ministrstvo, ki je dodalo, da je imel umrli kronične težave z dihanjem in da je umrl zaradi zadušitve s solzivcem. Pet ljudi je bilo ranjenih in odpeljanih v bolnišnico.

Kot je poročala državna tiskovna agencija TAP, je policija po pričevanjih očividcev skušala preprečiti mladim protestnikom, da bi zažgali vladno poslopje.

Tunizija, kjer se je leta 2011 začela t. i. arabska pomlad, niz protivladnih protestov v regiji, naj bi bila edina država, ki je po takratnih protestih vzpostavila demokracijo, obenem pa se spopada s hudimi gospodarskimi težavami.

Kot poroča Reuters, se jeza v državi povečuje, odkar je vlada napovedala, da se s 1. januarjem v okviru ukrepov za zategovanje pasu v dogovoru s tujimi posojilodajalci povišujejo cene plina in nekaterih dobrin, davki na avtomobile, telefonske klice, splet, hotelske nastanitve in druge storitve. Naj hitro spremeni svojo politiko, od Tunizije zahteva tudi Mednarodni denarni sklad.

Proračun za leto 2018 predvideva tudi dvig carinskih dajatev na nekatere uvožene izdelke, kot so kozmetični in nekateri kmetijski proizvodi. Po letu 2011 sta gospodarstvu škodila tudi dva večja napada leta 2015. Turizem predstavlja osem odstotkov bruto domačega proizvoda.

V ponedeljek so se protesti razširili v vsaj deset mest, tudi v glavno mesto, kjer je policija v nedeljo razgnala manjše skupine protestnikov. V ponedeljek se je na ulicah osrednjega mesta Sidi Buzid zbralo okoli 300 ljudi, ki so nosili transparente proti povišanju cen.

Rekordni trgovinski primanjkljaj
Zaradi pomanjkanja turistov in novih tujih vlaganj je trgovinski primanjkljaj narasel na rekordnih 5,8 milijarde dolarjev, kažejo uradni podatki s konca decembra. To škoduje valuti, dinarju, katerega vrednost je padla. Zdaj je razmerje z evrom 3,011 dinarja za en evro, s čimer je presežena psihološka meja tri proti ena. Tunizijski strokovnjak za finančna tveganja Murad Hatab pravi, da bo vse šibkejši dinar še povečal trgovinski primanjkljaj in dodatno otežil odplačevanje dolgov.

Šibkejša valuta bi še podražila uvoženo hrano. Letna inflacija je decembra namreč narasla na 6,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po juliju 2014.