Mladi Američan, katerega imena niso razkrili, je bil zaboden do smrti.
O protestih več 10.000 pristašev in nasprotnikov Mursija poročajo iz vse države, tudi iz prestolnice Kairo.

Televizija je predvajala posnetke iz Aleksandrije, drugega največjega mesta v državi, na katerih je videti protestnike, ki bežijo na vse strani, medtem ko je slišati strele.

Iz istega dela mesta so predvajali tudi posnetke dima, ki se dviga iz urada Stranke za svobodo in pravičnost, političnega krila Mursijeve Muslimanske bratovščine, ki so ga požgali. O požigu urada te stranke so poročali tudi iz mesta Aga v delti Nila, kjer prav tako potekajo protesti obeh strani. Policija je na območje poslala okrepljene enote, da bi razgnali protestnike.

O več 10.000 protestnikih poročajo iz več mest po državi. V Kairo se je v enem od predmestij pred mošejo zbralo na tisoče pristašev Mursija, na trgu Tahrir v središču prestolnice pa jih je več tisoč zahtevalo Mursijev odstop.
Novi protesti na obletnico
V spopadih med privrženci in nasprotniki Mursija so v sredo in četrtek v delti Nila na severu države že umrli štirje ljudje, več sto ljudi je bilo ranjenih.

Mursijevi nasprotniki trdijo, da bi moral predsednik države odstopiti, češ da je skoncentriral preveč moči v Muslimanski bratovščini, ki ji pripada. Očitajo mu tudi, da ni uresničil zahtev revolucije po svobodi in socialni pravičnosti, ki je leta 2011 odnesla diktatorja Hosnija Mubaraka. Zbrali naj bi tudi 15 milijonov podpisov za razpis predčasnih predsedniških volitev.
Število žrtev raste
Politično nasilje v Egiptu je sicer v zadnjem tednu zahtevalo šest smrtnih žrtev. Egiptovska vladajoča stranka Muslimanska bratovščina, katere član je tudi Mursi, je sporočila, da je bil v četrtek ob napadu na provincialni sedež stranke ubit en človek, še štirje pa so bili ranjeni.

Islamistična stranka je za strelski napad v mestu Zagazig, ki leži severno od Kaira, v Nilovi delti, okrivila sile, ki si prizadevajo, da Mohamed Mursi ob prvi obletnici predsednikovanja odstopi z najvišjega političnega položaja v državi. Skupaj z zadnjo smrtno žrtvijo je v preteklem tednu v najpomembnejši arabski državi skupno umrlo pet ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih.

Glavni protestni shod v nedeljo
Potem ko je imela Muslimanska bratovščina, ki je bila pol stoletja glavna opozicijska sila vladajočim režimom Gamala Naserja, Anvarja Sadata in Hosnija Mubaraka, v sredo v Kairu prvo veliko zborovanje, je danes sledil drugi shod v podporo vladi.
Ob tem pa je za nedeljo, na prvo obletnico Mursojevega vzpona na oblast, napovedan osrednji protestni shod, s katerim bo raznolika, a trenutno poenotena opozicija zahtevala nove parlamentarne volitve.
Strasti miri branilka demokracije vojska
Vojska, ki je tudi po padcu režima Hosnija Mubaraka konec januarja pred dvema letoma zadržala večino vzvodov oblasti in ostaja nekakšen vrhovni razsodnik v nemirni 85-milijonski državi, je pozvala politične stranke in voditelje k umiritvi strasti.

Ob tem so generali napovedali, da bodo vzpostavili red, če bo nasilje ušlo nadzoru, s tem namenom pa po ulicah glavnega mesta Egipta že patruljirajo tudi vojaške enote. Vojska je državljanom zatrdila, da bo samo branila demokracijo, ki se je rodila v vstaji, v kateri pa je dolgo oklevala, na katero stran naj se postavi.

Opozicija zavrača Mursijevo ponudbo
Liberalna opozicija je zavrnila Mursijev predlog za sodelovanje pri reformah, s čimer bi končali politično blokado v državi, ki samo še zaostruje gospodarsko krizo. Mursi je v govoru v sredo priznal nekaj napak vladajoče Muslimanske bratovščine in je ponudil pogovore, da bi s tem omilil delitev, ki tudi po predsednikovih besedah ogroža egiptovsko demokracijo.

A opozicija v pozivu na nedeljski množični protest odgovarja: "Prepričani smo, da bodo Egipčani množično in v milijonih šli na egiptovske trge in ulice ter bodo 30. junija potrdili svojo voljo, da vrnejo revolucijo 25. januarja nazaj na pravo pot."