Izločitev občine iz srbske entitete v Bosni in Hercegovini zagovarjajo bošnjaški svetniki kot odgovor na napovedano izvedbo referenduma o dnevu Republike srbske. Ustavno sodišče Republike srbske je namreč v četrtek razsodilo, da ni ovir za pripravo referenduma o dnevu Republike srbske, s čimer je zavrnilo zahtevo bošnjaških poslancev v parlamentu srbske entitete za razglasitev referenduma za nezakonitega.

Sodišče je odločilo, da z razpisom omenjenega referenduma niso ogroženi vitalni interesi Bošnjakov, predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je nato sporočil, da ni več ovir za razpis referenduma 25. septembra, tako kot so načrtovali.

Odločitev o razpisu referenduma je parlament Republike srbske sprejel julija, in sicer brez sodelovanja bošnjaških in hrvaških poslancev. Volivci in volivke v tej entiteti naj bi odgovorili na vprašanje, ali podpirajo, da dan Republike srbske ostane 9. januar.

Odločitev je parlament RS-ja sprejel, čeprav je ustavno sodišče BiH-a predtem že razsodilo, da zaznamovanje 9. januarja kot dneva Republike srbske ni v skladu z ustavo BiH-a, ker gre za spomin na datum, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratnega BiH-a sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH-u", torej Republike srbske. S tem kršijo tudi pravice Hrvatov in Bošnjakov v entiteti, meni ustavno sodišče BiH-a.

Kršitev daytonskega sporazuma
Po daytonskem sporazumu so odločitve ustavnega sodišča BiH-a sicer končne in obvezujoče, a so se oblasti srbske entitete z razpisom referenduma odločile izpodbijati njegovo avtoriteto. Da gre za kršitev daytonskega sporazuma, s tem pa ogrožanje miru in stabilnosti v državi, je opozoril že visoki predstavnik v BiH-u Valentin Inzko, pa tudi bošnjaško-hrvaška entiteta v BiH-u Federacija BiH-a, ZDA in EU, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Možnost izstopa iz RS-ja kot posledica odnosa
Poslanec v parlamentu BiH-a Sadik Ahmetović je za spletni portal Klix.ba povedal, da se zavedajo, da referendumi niso rešitev, vendar pa mesto, "v katerem je bil storjen genocid, o katerem obstajajo sodbe Meddržavnega sodišča in haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine, nima druge možnosti", glede na to, da urad visokega predstavnika mednarodnega predstavnika ne želi ustaviti neposrednega kršenja daytonskega sporazuma od političnih dejavnikov v Republiki srbski.

Kot je dejal Ahmetović, je odločitev za pripravo referendum o izločitvi Srebrenice iz srbske entitete tudi posledica odnosa oblasti v Banjaluki do državnih oblasti BiH-a in Bošnjakov v Republiki srbski ter pasivnosti urada visokega predstavnika do ravnanja vlade Republike srbske in predsednika te entitete Dodika, ki je v nasprotju z daytonskim sporazumom.

Ahmetović je izpostavil, da jim ne dovolijo, da bi se v šolah učili maternega jezika, pa tudi grožnje Dodika Bošnjakom, da se morajo udeležiti referenduma o dnevu Republike srbske, če želijo ostati v entiteti.

Dodik: Srebrenica bo vedno del RS-ja
Dodik je glede razmišljanj o referendumu o izstopu Srebrenice iz RS-ja v petek dejal, da je Srebrenica del srbske entitete in da se to ne bo nikoli spremenilo, češ da so po ustavi BiH-a tovrstne odločitve stvar obeh entitet, ne pa "enostranska odločitev kogar koli", navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.

V Srebrenici so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave pod zaščito Združenih narodov v njihove roke 11. julija 1995 v samo nekaj dneh pobile več kot 8.000 Bošnjakov, večinoma fantov in moških. Mesto je po koncu vojne v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom postalo del srbske entitete.