V spominskem centru Potočari so pokopali posmrtne ostanke žrtev, ki so jih lani odkrili v skupinskih grobiščih in jim jih je uspelo identificirati. Najmlajša izmed danes pokopanih srebreniških žrtev je bil 14-letni Avdija Memić, najstarejša žrtev pa 77-letni Mustafa Hadžović. Le enajst od 127 žrtev so pokopali v celoti, pri preostalih so namreč našli le dele trupel, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Slovesnosti v Srebrenici se udeležujejo lokalni politiki in predstavniki iz tujine, med njimi sedanji in nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Theodor Meron in Carmel Angius, ter turški zunanji minister Mevlet Cavusoglu, na spletu poroča časnik Dnevni avaz.

Predstavniki Srbije niso bili vabljeni
Letos pa v Srebrenico niso bili povabljeni predstavniki Srbije, potem ko je bil srbski premier Aleksandar Vučić med lansko slovesnostjo tarča napada. Župan Srebrenice Ćamil Duraković je pred časom sicer dejal, da Vučić ni zaželen na slovesnosti, dokler Beograd ne bo priznal, da je bil poboj več kot 8. 000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 genocid.

V Srebrenico je tako prišel le vodja srbske opozicijske Liberalnodemokratske stranke Čedomir Jovanović, sicer pa je zaradi nepovabila uradnih srbskih predstavnikov zunanji minister BiH-a Igor Crnadak, bosanski Srb, na začetku meseca zaposlenim na ministrstvu prepovedal sodelovanje v pripravah spominske slovesnosti.

Nikolić in Dodik proti priznanju genocida
V soboto se je srbski predsednik Tomislav Nikolić spet izrekel proti resoluciji, ki pokol v Srebrenici označuje za genocid, češ da ni mogoče sprejeti besedila, v katerem je kot žrtev prikazan zgolj en narod. Resolucijo je pripravilo več manjših srbskih strank, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je danes spet zanikal genocid. Po njegovih besedah Srbi genocida ne bodo nikoli priznali, ker se ta nikoli ni zgodil. Srebrenica sicer od konca vojne sodi v to srbsko entiteto v BiH-u.

Poklon žrtvam tudi v Sloveniji
Žrtev srebreniškega genocida so se spomnili tudi v Sloveniji. Z minuto molka so se jim poklonili na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo nekaj deset ljudi. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v nagovoru poslancem in poslankam izpostavil potrebo po skrbi za to, da "srebreniški kriki groze ne bodo nikoli pozabljeni in da bosta naša solidarnost in sočutje z žrtvami neomajna".

Kot je še izpostavil Brglez, naši občutki ob vsakoletnem spominjanju žrtev ne smejo zvodeneti. "Naša vztrajnost spomina je namreč tista, ki v nas ohranja človeka in nam ne le omogoča, marveč zapoveduje, da se nečlovečnosti upremo in razčlovečenje zavržemo," je dejal predsednik DZ-ja.

Najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni
V pokolu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra pet mesecev pred koncem vojne v BiH-u ubitih 8.372 ljudi. Več kot tisoč ljudi še vedno pogrešajo, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala predstavnica inštituta BiH-a za pogrešane osebe Lejla Cengić.

V Potočarih so doslej pokopali 6.377 ljudi, 230 pa na drugih pokopališčih. Posmrtnih ostankov še 350 ljudi za zdaj niso pokopali, ker jih še niso identificirali ali za pokop niso dobili privoljenja svojcev. Srebreniške žrtve so odkrili v 77 skupinskih grobiščih.

Pokol priznan kot genocid od leta 2007
Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 označilo Meddržavno sodišče v Haagu. Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici so doslej obsodili 38 ljudi na skupaj 637 let zapora, trem obsojencem so prisodili dosmrtne zaporne kazni.

Še vedno pa ni končan proces proti nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, ki ga je haaško sodišče marca tudi zaradi genocida v Srebrenici obsodilo na 40 let zapora, a je sledila pritožba. Še vedno poteka tudi sojenje nekdanjemu vojaškemu vodji bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je prav tako obtožen zaradi genocida v Srebrenici.

Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v množičnih pobojih ubile 8.372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov. Okoli 25.000 žensk, majhnih otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH-a. Maloštevilne nizozemske modre čelade bošnjaških žrtev niso zaščitile.