Slovesnost se je začela z nagovorom župana Srebrenice Ćamila Durakovića v enem izmed zaprtih prostorov spominskega centra, kjer so se zbrali državniki in predstavnice združenj svojcev žrtev genocida, in ne na osrednjem odprtem prostoru, kjer so pokopane žrtve genocida. Tam je sicer že bilo zbranih več deset tisoč ljudi.

Predstavnike okoli 80 tujih in domačih delegacij je med 16 govorci nagovoril tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je pozval k odpuščanju in spravi za boljšo prihodnost BiH-a.

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, predsednik v času genocida, ki je leta 2003 odprl spominski center v Potočarih, se je med drugim zahvalil srbskemu premierju Aleksandru Vučiću, ker je pokazal pogum in se udeležil spominske slovesnosti. S Clintonom je bila tudi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.

Med udeleženci so bili Theodor Meron, predsednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Valentin Inzko, visoki predstavnik za BiH, Kolinda Grabar-Kitarović, predsednica Hrvaške, in Bakir Izetbegović, član predsedstva Bosne in Hercegovine.

V Vučića metali kamenje in plastenke
Srbski premier se je ob prihodu v spominski center rokoval s članicami združenja Matere Srebrenice in se vpisal v knjigo žalosti. Predsednica združenja Hatidža Mehmedović se mu je zahvalila, ker je prišel in mu pripela naprsni spominski cvet Srebrenice. Ena izmed mater žrtev genocida, Kada Hotić, pa mu je rekla, da genocida ni mogoče zanikati.

Ob obisku spominskega centra je množica srbsko delegacijo z Vučićem pospremila z žvižgi, nekateri pa so metali plastenke in kamenje, zaradi česar so člani njegove delegacije v teku zapustili prizorišče in se hitro odpeljali z avtomobili. Srbskega premierja je v glavo zadel kamen. Pozneje so prijeli enega izmed napadalcev.

Župan občine Srebrenica Ćamil Duraković se je Vučiću opravičil za dogodek. Napad so že obsodili tako v Beogradu kot tudi številni evropski politiki.

Nekateri mediji poročajo, da se je moral pred kamenjem, ki je letelo na Vučića, umakniti tudi slovenski predsednik Borut Pahor, a v njegovem uradu dogodka ne komentirajo.

Vučić je po prihodu nazaj v Beograd na novinarski konferenci povedal, da so srbsko delegacijo dostojno in iskreno sprejele družine in matere žrtev ter župan Srebrenice, vendar pa so po njegovih besedah incident prve začele navijaške skupine iz Srbije, ki pa niso neposredno sodelovale v napadu nanj. Srbsko zunanje ministrstvo je poslalo protestno noto BiH-u zaradi napada na Vučića. Beograd pričakuje, da bodo oblasti BiH-a našle in kaznovale napadalce ter da bodo visoki predstavniki BiH-a "javno obsodili poskus umora" na Vučića.

"Sosedje in prijatelji Bošnjaki, ponujam vam roko, ne zmenite se za budale, ki so to povzročile, taki so povsod," je še dejal in Srbe pozval, naj se do Bošnjakov še naprej vedejo kot do svojih sosedov in prijateljev.

Visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Federice Mogherini v Potočare ni bilo, ker sodeluje na pogajanjih o iranskem jedrskem programu na Dunaju. Mogherinijeva, ki naj bi udeležence spominske slovesnosti nagovorila v imenu EU-ja, je namesto tega objavila videosporočilo. V njem je genocid v Srebrenici označila za sramoto za Evropo. Edini način, da se jo preseže, pa je delo za preseganje delitev, za enotnost in evropsko povezovanje, je dejala, poroča Tanjug.

V Potočare ni bilo niti ruskega veleposlanika v BiH-u Petra Ivanova. Udeležbo je odpovedal, potem ko je organizacijski odbor spominske slovesnosti sporočil, da po ruskem vetu na resolucijo VS-ja ZN-a o obsodbi genocida v Srebrenici ni dobrodošel. Ivanov je to stališče označil za "nevljudno politizacijo".

Namestnik kosovskega premierja Hashim Thaci pa je sporočil, da ga kljub vabilu na slovesnost ne bo, ker so mu v zadnjem trenutku oblasti srbske entitete BiH-a Republike srbske, kjer ležijo Potočari in Srebrenica, sporočile, da ni dobrodošel.

Med 136 žrtvami, ki so jih pokopali na slovesnosti, je 18 mladoletnikov, od katerih jih je bilo osem starih samo 16 let. Po njihovem pokopu bo po podatkih Inštituta za pogrešane v BiH-u v spominskem centru pokopanih skupno 440 mladoletnikov, kar pomeni, da bo vsaka 14. žrtev, pokopana v Potočarih, otrok.

V Bosni in Hercegovini so razglasili dan žalovanja, v Evropski uniji pa dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V njihov spomin je potekal miren pohod po Ljubljani.

Nekaj kratkih dni za pokol genocidnih razsežnosti
Genocid v Srebrenici se je zgodil 11. julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov, ki sta jim poveljevala Ratko Mladić in Radovan Krstić, zasedle bošnjaško enklavo, ki je bila pod zaščito Združenih narodov.

V le nekaj dneh, natančneje do 19. julija 1995, so pobile 8.372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov. Ti so se v upanju na preživetje iz Srebrenice podali na t. i. pot smrti skozi bližnje gozdove. Muslimanskega ozemlja v bližini Tuzle velika večina med njimi ni nikoli videla, saj so jih prestregli srbski vojaki in na nečloveški način končali njihova življenja. Njihova trupla so srbske sile zakopale, nato pa izkopale in razmestile po številnih množičnih grobovih, da bi tako prikrile eno največjih grozodejstev na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Modre čelade niso zaščitile ljudi
Okoli 25 tisoč žensk, otrok in starejših ljudi so sile bosanskih Srbov ločile od moških članov družin in jih z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje, ki so ga nadzorovale sile vojske BiH-a. Nizozemske čelade jih namreč niso zaščitile. Oboroženci iz vrst bosanskih Srbov so tako zadržali moške, stare od 12 do 77 let, da bi jih "zaslišali zaradi domnevnih vojnih zločinov". Njihove družine jih nikoli več niso videle. 5.000 muslimanov, ki so se pred smrtjo skrivali v nizozemskem oporišču Potočari, pa so v zameno za 14 zajetih nizozemskih mirovnikov bosanskim Srbom izročile tudi mirovne sile.

Meddržavno sodišče v Haagu je leta 2007 pokol v Srebrenici označilo za genocid. Enako je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Srbija obsoja grozen zločin
Pred odhodom v Potočare je Vučić v pismu javnosti poudaril, da Srbija jasno in nedvoumno obsoja grozen zločin, ki se je zgodil pred 20 leti, ter da se ji gnusijo tisti, ki so v njem sodelovali.

Izpostavil je, da ni besed, s katerimi bi lahko izrazil svojo žalost. "Ponujam roko in ostala bo ponujena, brez kakršne koli politike in ne glede na morebitno kazen ali nagrado," je zapisal in zagotovil, da bodo tiste, ki so sodelovali v tem groznem zločinu, še naprej sodno preganjali.

Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki se je pred 10 leti kot prvi visoki srbski predstavnik udeležil osrednje spominske slovesnosti v spominskem centru Potočari, je odločitev Vučića, da se udeleži slovesnosti, označil za dobro. Ocenil pa je, da bi se moral Vučić Bošnjakom opravičiti v svojem imenu za vse, kar je govoril v preteklosti.

"To bi bil prispevek k prepričanju, da se pri premierju in ljudeh, ki so zdaj na oblasti, stvari spreminjajo," je dejal v petek na javni tribuni ob 20. obletnici Srebrenice. Meni pa, da ne bi bilo dobro, če bi Srbijo vrnil v čas pred 10 leti, ko se je Tadić kot predsednik Srbije opravičil svojcem žrtev in bošnjaškemu narodu, saj se je medtem do dogodkov v Srebrenici v Srbiji spremenil odnos.

Prepoved shodov v Beogradu
V središču Beograda so se v petek zvečer, simbolično ob 23. uri in 7 minut, privrženci akcije #sedamtisuća (#sedemtisoč) s prižiganjem sveč poklonili spominu žrtev genocida v Srebrenici. Akcijo so izvedli v središču mesta, potem ko so oblasti za soboto prepovedale vsakršno zaznamovanje genocida pred poslopjem skupščine, potem ko je bilo prijavljenih pet dogodkov, tudi skrajnih nacionalistov, pa tudi pobude #sedemtisoč več kot 40 nevladnih organizacij.

Kordon policistov je pred poslopjem predsedstva Srbije in mestne skupščine v petek zvečer ločeval udeležence akcije prižiganja sveč ter več deset pripadnikov skrajnih skupin in članov Srbske radikalne stranke, med katerimi je bil tudi njihov vodja, haaški obtoženec Vojislav Šešelj. S tem so preprečili, da bi se približali tistim, ki so prižigali sveče.

Skrajneži so ob vzklikanju imen haaških obtožencev, odgovornih za genocid v Srebrenici, nekdanjega vojaškega in političnega voditelja bosanskih Srbov, Ratka Mladića in Radovana Karadžića, peli četniške pesmi. Nekaj so jih prijeli, a resnejšega incidenta ni bilo.