Sorodniki usmrčenega Mehičana žalujejo pred zaporom v Teksasu. Foto: Reuters
Sorodniki usmrčenega Mehičana žalujejo pred zaporom v Teksasu. Foto: Reuters
Humberto Leal Garcia
Humberto Leal Garcia je 16-letno dekle umoril leta 1994. Foto: Reuters

Ameriško vrhovno sodišče je v četrtek s petimi glasovi za in štirimi proti zavrnilo poziv Bele hiše, ki se je tako pridružila odvetnikom obsojenca, uglednim diplomatom, visokim vojaškim častnikom, Združenim narodom, pravnikom, Mehiki in celo nekdanjemu predsedniku Georgeu Bushu, naj oblasti v Teksasu ustavijo usmrtitev, saj ta pomeni kršitev dunajske konvencije o konzularnih odnosih.

Mehičan ubil 16-letnico, a ni dobil potrebne zaščite
38-letni obsojenec je bil mehiški državljan, v ZDA pa je prišel z družino, ko je bil star dve leti. Pozneje se je odločil, da bo obdržal državljanstvo Mehike. Leta 1994 je Leal ubil 16-letno Adrio Sauceda s kosi asfalta, na njenem truplu pa so odkrili sledove posilstva, davljenja in ugrizov. Leala so videli, ko je z najstnico zapustil zabavo, domov pa je prišel sam in ves krvav.

Policiji je dajal nasprotujoče si izjave in trdil, da se ničesar ne spominja, saj je bil pijan, a so njegove izjave preiskovalce le prepričale o njegovi krivdi, sodišče pa ga je obsodilo na usmrtitev. Kot mehiškega državljana bi ga morali ob aretaciji obvestiti, da ima pravico do pogovora s konzularnimi predstavniki Mehike, česar pa mu niso omogočili. Če bi imel dostop do konzularnih predstavnikov, še preden je govoril s preiskovalci, bi mu lahko priskrbeli odvetnika, ki bi mu svetoval, naj bo tiho, in obsodba bi bila težja. Na to se je spomnil sam, a šele po tem, ko je že bil obsojen na smrt.

Zaradi usmrtitve ogroženi ameriški interesi
Odvetniki administracije predsednika Baracka Obame so skušali vrhovno sodišče prepričati, da bo usmrtitev povzročila ogromno škodo ameriškim interesom in ogrozila ameriške državljane v tujini, ter jih prosili za odlog usmrtitve. Opozorili so, da kongres pripravlja zakon, ki bo omogočil posredovanje zveznih sodišč v takšnih primerih, ko gre za na smrt obsojene tujce, ki niso bili seznanjeni s svojimi pravicami.

Kljub temu je konservativna večina vrhovnega sodišča menila, da usmrtitev ne bo prinesla mednarodnih posledic in da ni primerno ustaviti odločitve sodišča zaradi zakona, ki je šele v pripravi. Sklicevali so se na argument, da sodišče odloča o zakonih, ki veljajo, ne pa o prihodnjih zakonih.

ZDA že večkrat kršile dunajsko konvencijo
Meddržavno sodišče v Haagu je že leta 2004 presodilo, da ZDA kršijo obveznosti iz dunajske konvencije, saj so takrat na smrt obsodili 51 Mehičanov, ob aretaciji pa jim niso zagotovili dostopa do konzularnih predstavnikov njihove domovine. Tedanji ameriški predsednik George Bush, ki je sam glasen zagovornik smrtne kazni, je odločitev Meddržavnega sodišča sprejel in ga upošteval.

Na odločitev so se pritožile nekatere zvezne države, zato se je zvezno vrhovno sodišče leta 2008 odločilo, da so ZDA sicer dolžne uresničevati obveznosti iz mednarodnih pogodb, vendar pa zvezna vlada v to ne more prisiliti zveznih držav, ker do zdaj zvezni kongres še ni sprejel ustreznega zakona.

Mehika se je že pritožila
Leal je pred usmrtitvijo izrazil obžalovanje za svoja dejanja in vzkliknil: "Živela Mehika!" V njegovem rojstnem mestu Guadalupe so sežgali ameriško zastavo. Po usmrtitvi je Mehika takoj uradno protestirala pri ameriškem zunanjem ministrstvu, a večjih posledic za ZDA kljub temu ne bo. Teksas namreč že tako redno krši določila dunajske konvencije z usmrtitvami tujcev in razen protestov posledic še ni bilo.