Sirske vladne sile so ob zori iz več smeri vstopile v Hamo, ki leži ob reki Orontes v osrednji Siriji. S tanki je vojska prodrla skozi na hitro postavljene barikade, ki so jih postavili prebivalci mesta, ki velja za središče upora in protestov proti režimu stranke Baath in družine Al Asad, ki že več kot 4 desetletja vlada državi.

Aktivisti so poročali, da so tanki v mestu izvajali napade, ostrostrelci pa so streljali kar s streh. V mestu je bila prekinjena tudi oskrba z vodo in elektriko. Samo v mestu Hama so ubili najmanj 100 ljudi, več deset je bilo ranjenih.

Tanki sejali smrt po uporniškem mestu
Zdravnik iz osrednje mestne bolnišnice Badr je za Reuters zgodaj dopoldne potrdil, da so v njegovi ustanovi sprejeli že 19 mrtvih ljudi, še pet pa jih je v dveh manjših bolnišnicah. Kasneje se krvni davek napada sirske vojske povišal na najmanj 45 mrtvih. "Tanki streljajo s težkimi strojnicami po ulicah in razbijajo barikade," je za agencijo povedal po telefonu, medtem ko se je v ozadju slišalo streljanje strojnic.

Vodja nacionalne organizacije za človekove pravice Ammar Korabi je za AFP dejal, da je bilo v napadih vojske po vsej državi ubitih najmanj 136 ljudi, na desetine pa jih je bilo ranjenih. Poleg ubitih v Hami so življenje izgubili tudi protestniki v mestih Deir Ezor, Harak in Al Bukamal.

Ostre obsodbe nasilja v Siriji
Nasilje v Siriji je že ostro obsodila mednarodna skupnost. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da je zgrožen nad dogajanjem v Siriji in dodal, da napadi kažejo na pravi obraz sirskega režima. "Sirija bo boljša država, ko se bodo začele demokratične spremembe, zato bomo še bolj pritiskali na Asadov režim in stali ob strani sirskemu ljudstvu," je povedal Obama.

"Takšne akcije proti civilistom , ki so več tednov množično in upravičeno protestirali, ni opravičljiva," je izpostavil britanski zunanji minister William Hague, ki je ob tem ocenil še, da gre za del koordinirane akcije v več mestih, s katero želijo oblasti odvrniti prebivalce od protestov med muslimanskim svetim mesecem ramadan. Nadaljevanje nasilja v Siriji je najostreje obsodil tudi vodja francoske diplomacije Alain Juppe.

Tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je izrazil zaskrbljenost ob informacijah, ki prihajajo iz Sirije in dejal, da ne more nič upravičiti uporabe težkega orožja in ubijanja nedolžnih civilistov.

19 let po masakru novo prelivanje krvi
Hama, ki leži 50 km severno od Homsa in 120 km južno od Alepa, že zgodovinsko velja za protirežimsko mesto, saj je bila konec 70. in v začetku 80. let središče sunitskega upora proti vladavini, kjer imajo odločilno besedo alaviti, ki so šiitska veja islama. Februarja 1982 se je zgodil "pokol v Hami", s katerim je takratni predsednik Hafez Al Asad dokončno zatrl vstajo. Med bombardiranjem in pouličnimi boji je bil uničen stari del mesta, v tritedenski operaciji vladne vojske pa je bilo ubitih med 17 in 40 tisoč ljudi, večinoma civilistov.

Upor tudi v petem mesecu ne pojenja
Od začetka protestov proti trenutnemu predsedniku Bašarju Al Asadu, ki sta jih navdihnili arabski vstaji v Tuniziji in Egiptu, je v štirih mesecih in pol umrlo že več kot 1.500 ljudi in 350 pripadnikov vladnih sil. Več kot 12 tisoč Sircev je bilo uradno aretiranih, še več kot 3 tisoč pa jih je pogrešanih. Ob tradicionalnem vrhuncu tedenskih protestov v petek je bilo ubitih 20 protestnikov, 35 pa jih je bilo ranjenih. Samo v racijah v predmestju Damaska naj bi vojska aretirala 500 ljudi.