Odbor ZN-a je začel sejo dva dni po tem, ko se je komisija, ki jo je papež Frančišek ustanovil z nalogo preiskati zlorabe otrok v Cerkvi, zavzela za večjo odgovornost. Obljubila je tudi, da bodo pri njenih odločitvah vedno v ospredju interesi otrok in prizadetih odraslih.

Vatikan, ki se spoprijema z ostrimi kritikami združenj žrtev zlorab duhovnikov, je v svoj zagovor poudaril, da se omenjena konvencija iz leta 1984 nanaša zgolj na ozemlje Vatikana. Kot je dejal apostolski nuncij pri ZN-u, monsinjor Silvano Tomasi, konvencija nima avtoritete nad vsemi pripadniki Rimskokatoliške cerkve. Pristojnosti za sojenje odgovornim za mučenja in druge zlorabe v Cerkvi so tako v rokah nacionalnih oblasti držav, kjer so se ta dejanja duhovnikov zgodila, meni Tomasi.

Izmikanje Vatikana
Tovrstno utemeljitev je odločno zavrnila poročevalka odbora ZN-a, ameriška pravnica Felice Gaer. Dejala je, da so vsi predstavniki in funkcionarji neke države podvrženi njeni zakonodaji, tudi zunaj njenih meja. Država Vatikan je po njenih besedah "oddelek Svetega sedeža, kot je kanton Ženeva oddelek Švice". "Vaša trditev, da so člani Katoliške cerkve zunaj Vatikana izključeni iz konvencije, nas skrbi in ni v skladu z našimi postopki," je dodala Gaerova. "Cilj konvencije je zagotoviti, da ni nobenih varnih območij za tiste, ki so zagrešili mučenje ali kruto, nehumano oziroma ponižujoče dejanje," je dodala.

Prikrivanje zločinov
Združenja žrtev zlorab duhovnikov upajo, da bo Vatikan v Ženevi deležen podobno ostre kritike, kot je je bil januarja od odbora ZN-a za pravice otrok. Ta je Vatikan obtožil, da ni storil dovolj za ustavitev zlorab in da je omogočil njihovo sistemsko prikrivanje po vsem svetu, čeprav je obljubil ničelno toleranco do tega.