Sveti sedež je Moneyval zaprosil, da ga uvrstijo na tako imenovani "beli" seznam držav z učinkovito zakonodajo proti pranju denarja, obisk pa je bil namenjen proučevanju vatikanskih standardov finančne transparentnosti, je za Radio Slovenija poročala dopisnica iz Rima Mojca Širok.

Sumi, da je Vatikan davčni paradiž, v katerem tuji državljani, predvsem Italijani, skrivajo denar od finančnih poneverb, davčnih utaj ali celo kriminalnih dejavnosti, se pojavljajo od leta 1982, ko je po bankrotu milanske banke Ambrosiano v hud finančni in politični škandal zabredla vatikanska banka IOR, ki upravlja račune verskih rodov ter katoliških združenj.

Vatikan je takrat zanikal vsakršno vpletenost, a je banka pod papežem Janezom Pavlom II. drugim upnikom Ambrosiana plačala 242 milijonov dolarjev odškodnine.

Zaradi nepravilnosti in suma pranja denarja je bila banka tudi pozneje večkrat vpletena v preiskave italijanskega tožilstva, nazadnje septembra 2010, ko so rimski tožilci banki celo zasegli 23 milijonov evrov.

Širokova je poročala, da so se v Vatikanu nato odločili oprati omadeževani ugled ter decembra 2010 prvič v zgodovini sprejeli ostre ukrepe proti pranju denarja in drugim oblikam finančnega kriminala.

Odločitev znana v drugi polovici leta
Papež Benedikt XVI. je podpisal izvršni odlok, s katerim se je Sveti sedež obvezal, da bodo vatikanska banka in druge finančne ustanove spoštovale mednarodno zakonodajo preglednosti ter sodelovale s tujimi oblastmi.

Januarja letos so v Vatikanu zakon nekoliko spremenili, naloga inšpektorjev Sveta Evrope pa je med drugim tudi, da ugotovijo, ali v smeri zaostritve ukrepov ali obratno.

Njihov obisk v vatikanskih ekonomsko-finančnih uradih je tako kot prvi novembra lani trajal kar šest dni, odločitev o tem, ali je Vatikan finančno transparentna država ali ne, pa naj bi sporočili v drugi polovici leta, je še poročala Širokova.