Šahabudin je eden od več kot 10 milijonov otrok v Indiji, ki delajo za polovičen ali poln delovnik, pri čemer jih večina, v nasprotju z njim, nikoli ne hodi v šolo.

Letošnji svetovni dan boja proti otroškemu delu poteka pod geslom Ne otroškemu dela, da enakopravnemu izobraževanju.

V različne oblike dela, ki ogrožajo njihovo zdravje, razvoj in izobraževanje, je vključenih 150 milijonov otrok, starih od 5 do 14 let, ob svetovnem dnevu boja proti delu otrok opozarjajo v Unicefu. Po podatkih Mednarodne organizacije za delo po svetu dela 168 milijonov otrok. Spodbuden podatek je, da je to za tretjino manj kot leta 2000. Podatki razkrivajo, da se je v zadnjih 15 letih občutno bolj znižal delež deklic, ki morajo delati, kot pa fantkov. Več kot polovica otrok, ki dela, opravlja nevarno delo, sicer pa velja, da največ otrok dela v kmetijstvu.

Med prisilno delo otrok spada tudi sodelovanje v oboroženih spopadih. Po podatkih organizacije Anti-Slavery International v okoli 30 kriznih žariščih po svetu sodeluje okoli 300.000 otrok vojakov.

Največ otrok dela v Aziji in na Tihem oceanu, podsaharska Afrika pa ostaja regija, kjer dela največji odstotek otrok, 25 odstotkov. Zdravju škodljiva dela opravlja v Južni Aziji 12 odstotkov otrok, v srednji in vzhodni Evropi ter državah Commonwealtha pa 5 odstotkov otrok.

Na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Latinski Ameriki in na Karibskem otočju dela več dečkov kot deklic, drugje po svetu pa je razmerje med spoloma približno enako. Razlike med spoloma se nanašajo predvsem na oblike otroškega dela, pri čemer so deklice pogosteje vključene v gospodinjska opravila, dečki pa v gospodarsko delo. Mnogi otroci delajo, da pomagajo pri preživetju družine.

Pomoč doma, a ne na račun zdravja in izobraževanja
Kot poudarjajo v Unicefu, ne nasprotujejo delu, ki ga otroci morebiti opravljajo doma, na družinski kmetiji ali za družinski posel, a le, če to delo ne predstavlja nevarnosti za njihovo zdravje in blaginjo in če zaradi tega ne trpi njihovo izobraževanje. V številnih primerih pa so otroci prisiljeni v delo, in pri tem izpostavljeni številnim nevarnostim, pogosto pa so tudi žrtve zlorab ter izkoriščanja: suženjstvo, prisilno delo, prostitucija, trgovina z belim blagom, prisilno sodelovanje v nezakonitih dejavnostih in izpostavljenost izjemno nevarnemu delu.

Delo najbolj ranljive otroke prikrajša za izobrazbo, zdravje in splošno dobro, slabša položaj delavcev in krepi medgeneracijske cikle revščine, diskriminacije in neenakosti, še opozarjajo v Unicefu, kjer si prek različnih programov prizadevajo dvigniti ozaveščenost o pomenu preprečevanja otroškega dela.

Glavna ovira je miselnost
Ena izmed držav, kjer je delo otrok pereča tema, je Indija, kjer zakonodaja dovoljuje delo otrok, mlajših od 14 let, v nenevarnih industrijah. Pravila zanje pa so, kot piše ABC, še bolj ohlapna kot veljajo za delo otrok, starih od 15 do 18 let. Indijska vlada je podprla spremembe zakonodaje, ki bi prepovedala delo mlajšim od 14 let, razen če gre za družinski posel, športne dejavnost ali zabavo, pri tem pa ne trpi njihovo izobraževanje.

"Miselnost je največja ovira, s katero se spopadam že leta: spremeniti je treba razmišljanje v družbi in najprej izobraziti starše," poudarja indijski aktivist za pravice otrok Kajlaš Satjarti. "Ni le ene rešitve za delo otrok, ki je dejansko družbeno zlo, in tako se je treba tudi bojevati proti njemu. To pomeni vključitev skupnosti, staršev in večjo splošno ozaveščenost." Čeprav so številke velike, pa je Satjarti optimist in poudarja, da se je število otrok, ki morajo delati, v zadnjih 15 letih zmanjšalo za skoraj 80 milijonov. "Popolna prepoved dela otrok je zagotovo uresničljiva in jo lahko uvedemo."