Do zdaj je bila starostna omejitev za otroško delo 14 let, brez izjem, novi zakon pa je fleksibilnejši in omogoča otrokom, da začnejo "delati za druge s starostjo 12 let, kar mednarodne konvencije dovoljujejo, samozaposleni pa so lahko že od 10. leta starosti", je povedal sopredlagatelj zakona, senator Adolfo Mendoza.

Mendoza je ob tem poudaril, da morata tako otrok kot njegov starš oz. skrbnik najprej prostovoljno privoliti v delo, nato pa se za dovoljenje obrniti na javnega varuha človekovih pravic.

Kritiki dozdajšnje zakonodaje trdijo, da morajo delati tudi otroci, mlajši od 14 let, da bi tako v tej revni južnoameriški državi pomagali preživljati svoje družine. Poslanec Javier Zavaleta, drugi predlagatelj zakona, pravi, da upa, da bo ta pomagal pri izkoreninjanju hude revščine v Boliviji. "Ekstremna revščina je eden izmed razlogov, ne pa glavni, za otroško delo," je povedal za AFP. "Zato je naš cilj ukiniti otroško delo do leta 2020. Čeprav je ambiciozno, je izvedljivo."

Cikel revščine
A organizacije za človekove pravice se ne strinjajo. Jo Becker, direktorica urada za pravice otrok pri Human Rights Watch, je bolivijske oblasti pred meseci pozvala, naj zakon opustijo. "Otroško delo ohranja cikel revščine. Revne družine pogosto pošljejo svoje otroke na delo iz obupa, ti otroci pa so opeharjeni šolanja in obstaja večja verjetnost, da končajo s slabo plačano službo," je opozorila. "Bolivijska vlada bi morala vlagati v politiko in programe, ki bi naredili konec otroškemu delu, ne pa, da ga še spodbuja."

Da bo zakon dokončno sprejet, potrebuje samo še podpis predsednika Eva Moralesa, s tem pa bi postala Bolivija prva država, ki bi uzakonila delo desetletnikov.