Tla so se najbolj stresla v okolici starodavne indonezijske prestolnice Jogjakarta, ki leži 440 kilometrov vzhodno od Džakarte in je pomembnejše turistično središče na Javi.

V potresu je bilo huje ranjenih več tisoč ljudi, poškodovanih je tudi več tisoč zgradb na tem območju, med njimi tudi vladne zgradbe. Oblasti opozarjajo, da podatki o mrtvih še niso dokončni, saj je veliko žrtev še vedno zakopanih pod ruševinami.

Zaradi bojazni pred popotresnimi sunki so ranjence preselili zunaj bolnišnic in jih oskrbujejo kar na ulicah. Številne ljudi je zajela panika, nekateri pa so se zbali tudi morebitnih cunamijev, čeprav so oblasti sporočile, da za te ni nevarnosti. Po potresu je prišlo tudi do izpada električnega in mobilnega omrežja.

Potres ni povezan z vulkanom
Središče potresa je bilo blizu nemirnega vulkana Merapi, vendar vulkanologi trdijo, da med njima ni povezave, saj je bil potres tektonske narave. Kljub temu pa lahko po njihovem mnenju potres še okrepi aktivnost vulkana, ki je pred enim tednom začel bruhati lavo in pepel. Iz indonezijskega centra za spremljanje aktvinosti vulkanov že poročajo, da je po potresu iz kraterja vulkana začelo prihajati več dima.

Podatkov o slovenskih žrtvah ni
S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da so po potresu v Indoneziji v stalnih stikih z diplomatsko mrežo držav članic Evropske unije, indonezijskim veleposlaništvom v Avstriji, indonezijskim konzulatom v Sloveniji in slovenskim veleposlanistvom v Indiji. Morebitnih podatkov o slovenskih državljanih na prizadetem območju za zdaj nimajo.

MZZ je Indoneziji že izrazil sožalje, obenem pa ponudil humanitarno pomoč za žrtve nesreče.

Svet se odziva s pomočjo
Pomoč Indoneziji so že obljubile tudi številne države po svetu. Evropska unija je napovedala, da bo na prizadeta območja poslala nujno pomoč v vrednosti treh milijonov evrov, Bruselj pa bo aktiviral center za informiranje in nadzor, s katerim usklajuje odziv članic, med katerimi se jih je že več odzvalo s pomočjo. Sožalje Indoneziji sta izrazila tudi generalni sekretar ZN-a Kofi Annan in papež Benedikt XVI.