Merklova je v sredo po telefonu govorila z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in mu izrazila ogorčenje nad domnevnim prisluškovanjem ameriške Nacionalne varnostne agencije njenim klicem. Od Obame je tudi zahtevala takojšnjo ustavitev tovrstne prakse, ki bi lahko vodila v resno kršitev zaupanja.

Ameriški predsednik je po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jaya Carneyja kanclerki zagotovil, da ZDA ne nadzorujejo njenega mobilnega telefona. O morebitnem večletnem prisluškovanju Merklovi je prvi poročal nemški tednik Spiegel.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je zaradi vohunskega škandala na zagovor poklical ameriškega veleposlanika v Berlinu Johna Emersona, ki mu bo "jasno predstavil stališče nemške vlade".

Barnier: Kar je je preveč, je preveč
"Največja žalitev" je bil naslov uvodnika v enem izmed bolje prodajanih nemških časopisov Süddeutscher Zeitung, kjer pišejo, da gre pri prisluškovanju na mobilnem telefonu Merklove za napad na "njeno politično srce".

Merklova je odraščala v nekdanji vzhodni Nemčiji, ki je bila pod komunistično oblastjo ena najbolj nadziranih družb na svetu in prisluškovanje ter vohunjenje sta bili razširjeni na vseh ravneh.

"Kar je preveč, je preveč," je za BBC dejal evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier in dodal, da se je zaupanje v ZDA zamajalo. Po njegovih besedah se Evropa ne bi smela slepiti in bi morala razvijati svoja strateška digitalna orodja, ki bi bila neodvisna od ameriškega nadzora.

Francoski predsednik Francois Hollande je že pozval, da se vprašanje ameriškega vohunjenja v evropskih državah uvrsti na dnevni red vrha Evropske unije v Bruslju, potem ko je časopis Le Monde poročal, da so ZDA prisluškovale klicem več milijonov Francozov.