Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku meseca dejal, da je Grenlandija ključnega pomena za varnost ZDA in da bi se Danska morala odpovedati nadzoru nad strateško pomembnim otokom, pri čemer ni izključil vojaškega posredovanja za pridobitev nadzora nad ozemljem.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je po naročilu danskega časopisa Berlingske in grenlandskega dnevnika Sermitsiaq opravila javnomnenjska agencija Verian, je pokazala, da je le šest odstotkov Grenlandcev naklonjenih priključitvi k ZDA.

Danska premierka Mette Frederiksen, ki je v torek po srečanjih s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in glavnim generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dejala, da v celoti podpira načelo ohranjanja spoštovanja mednarodnih meja, je izrazila veselje nad izsledki ankete.

"Veseli me, če je anketa izraz tega, da si veliko Grenlandcev želi nadaljnjega tesnega sodelovanja z Dansko. Verjetno v drugačni obliki, kot jo poznamo danes, saj se s časom vse spreminja," je v odzivu na anketo dejala za Berlingske.

Sorodna novica Grenlandske sanje o neodvisnosti na razpotju geostrateških interesov

Danska je v ponedeljek sporočila, da bo porabila 14,6 milijarde kron oziroma skoraj dve milijardi evrov za povečanje svoje vojaške prisotnosti na Arktiki.

Grenlandija, ki ima površino večjo od Mehike in le 57.000 prebivalcev, je leta 2009 dobila široko samoupravno avtonomijo, vključno s pravico do razglasitve neodvisnosti od Danske na referendumu

Grenlandski premier Mute Egede, ki si prizadeva za neodvisnost, je večkrat poudaril, da otok ni na prodaj in da morajo o svoji prihodnosti odločati prebivalci.

Ameriška vojska je stalno prisotna v vesoljskem oporišču Pituffik na severozahodu Grenlandije, ki je strateška lokacija za njen sistem zgodnjega opozarjanja na balistične rakete, saj prek otoka poteka najkrajša pot iz Evrope do Severne Amerike.