Pri FAO-ju se z vplivom velikih nesreč na kmetijstvo in prehransko varnost ukvarjajo že deset let.

Ne gre samo za naravne nesreče, pravi stroka, ta termin je preživet. V kmetijstvu največ negativnih posledic povzročajo suše, poplave, požari, vulkanski izbruhi, izlivi strupenih tekočin, biološki razlogi, kot so napadi parazitov, insektov in bolezni, ter tudi vojne.

"Te nesreče so vse hujše in pogostejše. V sedemdesetih smo jih našteli po 100 na leto, v zadnjih 20 letih pa okoli 400 na leto. Kmetijsko-prehranske sisteme prizadenejo večplastno," je dejal Maximo Torero, glavni ekonomist pri FAO-ju.

Zaradi omenjenih katastrof je svet v zadnjih tridesetih letih izgubil za 3.700 milijard ameriških dolarjev sadja, zelenjave, posevkov, živine in drobnice. To pomeni, je dodal statistik s FAO-ja Piero Conforti, da vsako leto izgubimo za okoli 123 milijard ameriških dolarjev kmetijskih dobrin. To je okoli 5 % bruto kmetijske proizvodnje vsega sveta.

Poročilo FAO-ja se osredotoča na preventivo, denimo pri izbiri semen, pri setvenem koledarju ali pri razporeditvi posevka po polju, zlasti če se nesreče pojavljajo redno. "Recimo če hočemo zaščititi rejne živali takrat, ko z veliko verjetnostjo pričakujemo sušo, imamo na voljo vrsto ukrepov, ki jih vsebuje poročilo," je še dejal Conforti.

Na FAO-ju poudarjajo, da noben denar, vložen v preventivo pred pričakovanimi nesrečami, ni izgubljen, saj lahko prepreči veliko višje stroške potem. Pomembno je tudi hitro načrtovanje odprave posledic – že takrat, ko je nesreča še v teku.