V Avstriji so se volišča zaprla ob 17. uri. Prvi vzporedni in nato še delni uradni izidi so potrdili napovedi anket, da je 78-letni aktualni predsednik zmagal že v prvem krogu.

Van der Bellen tako ostaja v uradni rezidenci Hofburg in bo ob zaprisegi prihodnje leto star 79 let, s čimer bo presegel dosedanjega rekorderja Theodorja Körnerja kot najstarejšega avstrijskega predsednika.

Zmago Van der Bellna potrjujejo tudi prvi delni uradni izidi, po katerih je prejel 54,6 odstotka glasov, najbližji zasledovalec Walter Rosenkranz, kandidat svobodnjakov (FPÖ) pa 19,1 odstotka.Tretje mesto je osvojil neodvisni kandidat Tassilo Wallentin z 8,4-odstotno podporo, četrtega pa z 8,2 odstotka najmlajši kandidat in prvak Stranke piva Dominik Wlazny. Nekdanji član svobodnjakov Gerald Grosz je osvojil šest odstotkov, Michael Brunner 2,2, Heinrich Staudinger pa 1,6 odstotka glasov.

Pravico oddati svoj glas na predsedniških volitvah je imelo slabih 6,4 milijona avstrijskih državljanov, starejših od 16 let. Volilna udeležba je bila po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA 66,1-odstotna. Na prejšnjih volitvah leta 2016 se je volitev udeležilo 68,5 odstotka upravičencev. Takrat je Van der Bellen dobil 53,8 odstotka glasov.

Čaka se še na izide vse bolj priljubljenega glasovanja po pošti, ki jih bodo sešteli v ponedeljek, a ti naj ne bi vplivali na končni izid volitev, saj so avstrijski mediji Von der Bellna že označili za zmagovalca. Za glasovnice po pošti je sicer zaprosilo okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev, kar znese okoli 800.000 glasovnic.

Rekordnih sedem kandidatov

Za položaj predsednika se je potegovalo rekordnih sedem kandidatov, a največji avstrijski parlamentarni stranki svojega kandidata sploh nista predlagali, kar je bila neke vrste tiha podpora aktualnega predsedniku.

Z izjemo kandidata svobodnjakov Rosenkranza so vsi nastopili kot nestrankarski ali s podporo manjših strank.

To velja tudi za 78-letnega Van der Bellna, nekdanjega vodjo avstrijskih Zelenih, ki pa se je strankarski izkaznici odpovedal leta 2016, ko je za las premagal svobodnjaka Norberta Hoferja in se preselil v Hofburg.

Zmago v prvem krogu napovedale tudi ankete

Javnomnenjske ankete so Van der Bellnu napovedovale več kot 50 odstotkov glasov, medtem ko preostali kandidati ostajajo daleč zadaj.

Van der Bellen je glas oddal okoli 11.00. "Lepo bi bilo, če bi danes dobili jasen izid in se tako lahko popolnoma osredotočili na različne naloge, ki so pred nami, na številne krize, s katerimi se soočamo v Avstriji, v Evropi," je dejal zbranim novinarjem. Izrazil je upanje, da bo prejel več kot 50 odstotkov glasov in se tako izognil drugemu krogu volitev.

Čeprav je vloga avstrijskega predsednika predvsem protokolarna, je zdajšnji predsednik večkrat ostro kritiziral delo vlade na Dunaju, z zavzemanjem za pravice koroških Slovencev pa si je prislužil tudi široke simpatije znotraj manjšinske skupnosti, je poročal Radio Slovenija.

"Varna izbira v nevihtnih časih"

Sorodna novica Alexandru Van der Bellnu, "varni izbiri v nevihtnih časih", se obeta nov predsedniški mandat

Predvolilna kampanja je bila precej mirna in nevsebinska ter je ostala v senci trenutnih mednarodnih kriz. Večina kandidatov jo je končala s shodi v petek in soboto. Van der Bellna so v petek na Dunaj prišli podpret številni vidni politiki, tako iz vrst Zelenih kot tudi socialdemokratov (SPÖ), ljudske stranke (ÖVP) in stranke NEOS.

Von der Bellen, ki velja za zeleno usmerjenega proevropskega politika, se v kampanji označil za "varno izbiro v nevihtnih časih".

Izpostavljal je pomen ohranjanja miru, prevzemanja odgovornosti in izpolnjevanja dolžnosti. O možnosti izstopa Avstrije iz EU, ki so ga omenjali nekateri predsedniški kandidati, se po pisanju avstrijskega tednika News ni želel niti začeti pogovarjati.

Sin očeta ruskih korenin zaostril retoriko do Rusije

Stavil je predvsem na ljubezen do domovine in zaostrena stališča proti Rusiji, poroča STA. Če je po ruski aneksiji ukrajinskega polotoka Krim leta 2014 še izražal določeno razumevanje do potez Moskve, je ruski napad na Ukrajino februarja letos nemudoma ostro obsodil in Putina označil za diktatorja.

Zanimivo je, da je Van der Bellen sicer tudi povezan z Rusijo, saj se je sicer rodil 8. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev - očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami.

Predniki Alexandra Van der Bellna po očetovi strani so se v 18. stoletju, v času Petra Velikega, izselili iz Nizozemske v Rusijo, od tam pa je družina po ruski revoluciji pred boljševiki pobegnila v Estonijo.

Ko je ta med drugo svetovno vojno postala del tedanje Sovjetske zveze, je Alexandrovemu očetu uspelo, da se je skupaj z bodočo soprogo preselil v nemški rajh. Ko se je po koncu druge svetovne vojne Dunaju približevala Rdeča armada, pa je družina iz prestolnice pobegnila na Tirolsko, kjer je Van der Bellen nato odraščal.

Doktor ekonomskih znanosti ustanovni član avstrijskih Zelenih

Leta 1970 je doktoriral iz ekonomskih znanosti. Med letoma 1976 in 1999 je bil izredni profesor na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Zaradi vse večje politične angažiranosti je nato profesuro zamrznil in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil.

Bil je ustanovni član avstrijskih Zelenih, v letih 1997-2008 jih je tudi vodil. Njihov poslanec je bil od leta 1994 pa vse do leta 2012. Več let je bil vodja poslanske skupine.

Od leta 2015 je poročen z dolgoletno prijateljico in strankarsko kolegico Doris Schmidauer. Pred tem je bil več kot 50 let poročen z Brigitte Van der Bellen, s katero imata dva sinova.