Videmšek je poročal skoraj z vseh kriznih žarišč po svetu, nedavno pa je izdal tudi svojo drugo knjigo Upor: arabska pomlad in evropska jesen, v kateri je sistematično obdelal razmere v južnem in severnem Sredozemlju, od Egipta, Libije, Sirije, Grčije, Španije, Cipra do Slovenije. V MMC-jevem spletnem klepetu je pojasnil razmere v Siriji, za katero je dejal, da v njej poteka "izsiljena" državljanska vojna. "Predsedniku Asadu je začetni, večinoma sekularni odpor uspelo prevesti v sektaško vojno. Pri tem je veliko vlogo odigrala mednarodna skupnost, ki si je Sirijo izbrala za svoje veliko strateško bojišče."

Dotaknil se je tudi znova zaostrenih razmer v Egiptu, za Grčijo pa je zapisal, da "ulice vse bolj obvladujejo neonacisti, ki imajo veliko podpore v policiji. V Grčiji se je že zgodila helenska kristalna noč. Ni poti nazaj." Na vprašanje, katera država bi lahko bila po njegovem mnenju nova "tarča" ZDA, je odgovoril, da so ZDA sprejele veliko strateško odločitev, saj se bodo začele umikati iz globalnih konfliktov. "To je čisti ekonomski oportunizem. ZDA so vedno bližje 'svetemu cilju' energetske neodvisnosti. Hkrati pa Bela hiša že izvaja projekt, (medijsko) imenovan 'pacifiško stoletje', in se iz Bližnjega vzhoda in Evrope preusmerja proti Kitajski. To je, vsaj po mojem mnenju, izhodišče morebitnega največjega globalnega konflikta sploh."

"Svobodna" Južna Amerika?
Po njegovem pa je Južna Amerika prostor, ki je najbolj oddaljen od trenutnega dogajanja po svetu. "Povsod drugod je neoliberalizem premočan. A konkurenca bo velika že v boju za životarjenje, kaj šele za življenje," po svoji navadi ni bil pesimističen. Večkrat je namreč poudaril, da išče resnico, ne pa optimizma.

"Zdaj ni čas za ideologijo"
Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na njegov pogled na slovenske razmere, usodo protestniškega gibanja in prihodnost države. "Še kako res je, da je levica v riti. In tja je zlezla sama. Levico ubija diktatura malih razlik. Pri nas in tudi drugod po Evropi. Tisto, kar pri nas velja za levico, je dejansko skrajna sredina. A osebno mislim, da zdaj ni čas za ideologijo. Potrebujemo več humanizma in manj politike. Slovensko vstajništvo je v embrionalni fazi. Ko bo pri nas 'socialno' počilo, bo drugače. Za zdaj pa ne vidim nikakršnih nastavkov za učinkovito reševanje družbe, ekonomije ..." je dejal in nadaljeval: "Ko bodo protesti večinoma socialni in ne politični, bo drugače. Kot že večkrat rečeno - ko bomo jedli drek, bomo tudi resno protestirali." In še: "Absolutno se strinjam, da smo (bili) privilegeriana družba. Da smo (bili) po kvaliteti življenja v samem svetovnem vrhu. In da je zgodba o pridnih in delovnih Slovencih iluzija. Nekdo je pred kratkim nekje dejal, da kogar koli v Sloveniji pokliče, ima ta vedno čas za kavo. To pove vse. A revščina se v Sloveniji skriva za štirimi zidovi. V tesnobi, sramu, osami. Se opravičujem, ampak optimizem je skoraj metafizičen pojem: prijetna laž. Analgetik. Življenje, kot smo ga poznali, hitro izginja."

Beseda je nanesla tudi na bolj vsakdanje teme. Tako je bralcem razkril, da se najbolj prijetno počuti tam, "kjer so mir, tišina, prazen prostor, čas", in da bi živel v Patagoniji, Kranjski Gori, na Cresu, Islandiji, v Barceloni, italijanskih Dolomitih ...

Slovenske stopinje po svetu
V spletni klepetalnici avgusta ob torkih v okviru teme "Slovenske stopinje po svetu" gostimo štiri svetovne popotnike, ki potujejo, da bi našli človeka, resnico, lepoto in navdih.

27. avgust: Arne Hodalič je fotograf, popotnik, novinar, potapljač in jamar. Kot edini slovenski fotograf je v ameriški izdaji revije National Geographic objavil zgodbo iz Slovenije, in sicer fotoreportažo o arheoloških zakladih v Ljubljanici. Ob 25. obletnici njegovega prvega fotografskega obiska Indije je na Ljubljanskem gradu na ogled razstava njegovih fotografij.

13. avgusta je bil gost Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec. S knjigami, dokumentarnimi filmi in medijskimi zapisi skuša okrepiti zavest o nujnosti zaščite staroselskih ljudstev v Sudanu. V Darfurju je civilnim prebivalcem, žrtvam nasilja, razdelil videokamere, da bi ta največja humanitarna katastrofa, kot pravi, postala vidna.

6. avgusta je bil gost Zvone Šeruga, svetovni popotnik, novinar in fotograf. O svojih popotniških doživetjih v zadnjih 30 letih je napisal že devet knjig, zadnja ima naslov Popotnik. Zase pravi, da potuje k ljudem. Čim bolj drugačnim, čim bolj nenavadnim, čim bolj odmaknjenim.