Videmšek je bil gost spletne klepetalnice MMC-ja, kjer smo ga gostili ob izidu njegove knjige Vojna terorja - deset let po 11. septembru, za katero sam pravi, da je poročilo pričevalca, ki je zadnje desetletje preživel na bojiščih novega časa: v Iraku, Afganistanu, Gazi, Pakistanu, Darfurju, Somaliji, Demokratični republiki Kongo. V njegovih zgodbah glavne vloge igrajo tisti, na katere režiserji vojne najprej pozabijo – mali ljudje.

Čeprav poroča z nevarnih prizorišč, je za Videmška najbolj zoprn, a vseeno ključen del priprava na samo pot, pri čemer se s fotografom Juretom Erženom sama odločita, kam in kdaj bosta odšla. Ob tem je izpostavil Afganistan in Irak, ki sta po njegovih besedah glede celotne logistike prava nočna mora in kjer za urejanje potrebnih papirjev porabi tudi dva meseca.

Novinarstva ni študiral, saj meni, da se novinarstva ne da naučiti, ampak ga je treba živeti od malega. Sam ne mara novinarjev, ki govorijo o svojih težavah. "Mi smo veliki privilegiranci. Gremo v državo, kjer divja vojna, in se potem vrnemo domov. Gremo na fuzbal, na morje, na pivo, tam pa ljudje ostajajo. Mi le aktivno opazujemo. Oni vojno živijo," je bil Videmšek iskren v spletni klepetalnici.

S talibani in iraškimi uporniki se ni nikoli pogovarjal o "lahkotnih" temah, o osebnih problemih pač. "So ljudje kot ti in jaz. Le da so imeli smolo, da se niso rodili v prvem svetu. Od miru in kvalitetnega življenja jih loči le 'pravi' potni list," je opisal upornike, s katerimi se je družil in pogovarjal med svojim poročanjem.

Po cunamiju - tam so bile vse žrtve nedolžne
In kateri dogodek ga je najbolj pretresel in ga mogoče spremlja še danes? Videmšek je povedal, da so si vojne podobne in ga je seveda pretreslo ogromno stvari in usod, a nič bolj kot cunami v jugovzhodni Aziji, ki ga je doživel v živo, kot turist, vendar se je hitro vrnil v Ljubljano in se nato s fotografom Juretom Erženom odpravil na Sumatro, kjer je umrlo 160.000 ljudi. "Groza. Popolna apokalipsa. Tam so bile vse žrtve nedolžne. Nihče ni nikogar obtoževal. Bolečina, tragedija je bila čista," je opisal razmere po eni najhujših naravnih katastrof.

Glede slovenskih vojakov v Afganistanu je dejal, da sta zadnja kontingenta precej ogrožena, saj delujeta neposredno na bojiščih in brez tako imenovanih nacionalnih omejitev. Povedal je, da je Slovenija brez dvoma država v vojni, in čeprav se slovenski vojaki trudijo po najboljših močeh, so del misije, ki ne deluje, celo še huje - ki škoduje.

Njegov naslednji velik projekt so migracije v Evropsko unijo in gradnja "fašistoidne evropske trdnjave" - nasadi jagod v Andaluziji, Lampedusa, Atene in grški otoki ob turški meji, pariška in londonska predmestja, fašistični nastanitveni centri znotraj Evrope ... moderno suženjstvo, rasizem, razčlovečenje v najhujši obliki, ubijalska birokracija, nehumana zakonodaja, brezčutna politika ...

In kako vidi svet čez slabih 20 let? "Vrnili se bomo v čase lova in nabiralništva, le da bo konkurenca za vsako gobo in koreninico bistveno večja," je svoje videnje prihodnosti strnil Videmšek.