Otok Utoya se je v petek 22. julija spremenil v pekel. Foto: EPA
Otok Utoya se je v petek 22. julija spremenil v pekel. Foto: EPA
Anders Behring Breivik
Breivik je pred pokolom v svojem manifestu napadel multikulturalizem. Foto: EPA

Norveški desničarski skrajnež, ki je 22. julija v bombnem napadu v Oslu in strelskem pohodu na otoku blizu prestolnice skupno ubil 77 ljudi, je v soboto v spremstvu policije v neprebojnem jopiču in privezan na vrv na Utoyi preživel osem ur.

Občasno je imel roke vklenjene v lisice in noge v verige. Rekonstrukcijo pokola so začeli na kraju, kjer je s čolnom zapustil kopno in se preoblečen v policista odpravil proti Utoyi.

Po pričevanju njegovega odvetnika se je 32-letni Breivik med obiskom otoka spomnil številnih podrobnosti strelskega pohoda.

Na nedeljski novinarski konferenci je policija razkrila, da Breivik med obiskom otoka ni bil neprizadet, vendar ni pokazal "nobenega znaka obžalovanja" in je sodeloval s preiskovalci.

Preiskovalci so obisk otoka označili kot zaslišanje, saj naj ne bi šlo za pravo rekonstrukcijo strelskega pohoda.

Tožilec Paal-Fredrik Hjort Kraby je pojasnil, da je kljub Breivikovemu priznanju zločina pomembna podrobna rekonstrukcija, da bodo preživeli in svojci žrtev vedeli, kaj se je točno dogajalo.

"Pomembno je, da vemo čim več o tem, kaj se je zgodilo na otoku, tudi če to pove sam osumljenec," je dejal Kraby.

Med žrtvami večinoma mladi
V času njegovega obiska je okoli otoka plulo šest policijskih čolnov, nad njimi pa je krožil policijski helikopter.

Dva policista sta celotno rekonstrukcijo shranila na videoposnetku, ki bo verjetno eden izmed dokazov na sojenju.

Otok Utoya je od 22. julija, ko je na njem moril Breivik, zaprt za obiskovalce. V času strelskega pohoda je na otoku potekal tabor podmladka vladajoče laburistične stranke in med žrtvami so bili večinoma mladi. V bombnem napadu v središču Osla je bilo predtem ubitih osem ljudi.