Kljub sporočilu, da pripadniki Ete več ne bodo izvajali oboroženih akcij, še vedno ni jasno, ali s tem mislijo na kratkoročno ali dolgoročno odločitev. Foto: EPA
Kljub sporočilu, da pripadniki Ete več ne bodo izvajali oboroženih akcij, še vedno ni jasno, ali s tem mislijo na kratkoročno ali dolgoročno odločitev. Foto: EPA
ETA
Španski policisti so letos aretirali več vidnejših pripadnikov Ete. Foto: EPA
Tako EU kot ZDA so Eto uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Foto: EPA
Eta razglasila premirje

"Eta si bo prizadevala za demokratičen način za rešitev spora," so v videoposnetku dejali trije pripadniki Ete, oblečeni v črne obleke, črno baretko, obraz pa so imeli pokrit z belo prevleko, pri čemer je bil izrezan le predel oči.

Nekateri mejniki v delovanju Ete:
- 31. julij 1959: ustanovitev Ete.
- 7. junij 1968: prvi umor: na mejnem prehodu je ubit pripadnik civilne garde.
- 20. december 1973: Eta ubije premierja Luisa Carrera Blanca.
- 12. september 1974: prvi večji napad: 12 žrtev bombe v madridskem lokalu.
- leto 1980: največ žrtev Etinih napadov: umrlo je 91 ljudi.
- 19. junij 1987: najbolj krvav napad: v eksploziji avtomobila bombe v Barceloni je bilo ubitih 21 ljudi, ranjenih je bilo 45 ljudi.
- 19. april 1995: neuspel napad na vodjo opozicije in poznejšega premierja Joseja Mario Aznarja.
- julij 1997: pripadniki Ete ugrabijo politika Miguela Angela Blanca in v zameno za njegovo izpustitev zahtevajo izpustitev Etinih zapornikov. Po umoru Blanca so izbruhnili množični protesti proti Eti.
- september 1998: Eta razglasi premirje, ki se 14 mesecev pozneje, po enem krogu pogajanj, konča.
- marec 2003: špansko vrhovno sodišče prepove stranko Batasuna, ki je povezana z Eto.
- 2004: policija aretira več kot 130 ljudi, ki jih sumi sodelovanja z Eto.
- 22. marec 2006: Eta razglasi trajno premirje.
- 28. junij 2006: premier Zapatero razglasi začetek mirovnih pogajanj z Eto. - 30. december 2006: v napadu na letališču v Madridu umreta dva človeka.
- leto 2009: policija v Španiji in Franciji pripre več deset ljudi, osumljenih sodelovanja z Eto.

V nadaljevanju sporočila za BBC so dodali: "V obvezi vzpostavitve demokratičnega procesa, da bi lahko o naši prihodnosti odločali na svoboden in demokratičen način, je bila Eta že včeraj, tako kot je danes, pripravljena privoliti v minimalne pogoje demokracije, ki so potrebni za njeno delovanje, če se s tem seveda strinja španska vlada. Vse Baske ob tem pozivamo, da se še naprej borijo na svojem področju, kolikor se pač lahko, da bomo le tako lahko zrušili zid zanikanja in naredili nepovratne poteze na poti proti svobodi."

Španska vlada nezadovoljna z napovedjo
Časopis El Pais piše, da španska vlada objavljenemu videoposnetku ni namenila večje pozornosti in to predvsem zato, ker želijo, da baskovska teroristična organizacija odloži orožje enkrat za vedno.

Odločitev o spravi prihaja v času, ko je bilo v prvi polovici leta aretiranih 62 članov Ete, med njimi tudi njeni vidnejši predstavniki, znotraj Baskovske nacionalistične stranke pa so se pojavile nove razprave o njeni prihodnosti. Zadnji napad teroristične organizacije je bil izveden marca letos, ko so v oborožene ropu ubili francoskega policista.

Baski so takšno odločitev Ete pričakovali
Namestnik urednika baskovskega časopisa Gara Njaki Soto je za BBC dejal, da je to zagotovo velik korak, ki so ga Baski že nekaj časa pričakovali "ali vsaj slutili, da se bo zgodil. Čeprav je pred nami še vedno dolga pot, lahko takšna odločitev prinese mir in pravico Baskovski državi."

Eta je bila ustanovljena leta 1959. Sprva so njeni člani delovali proti politiki generala Francisca Franca, ki je prepovedal javno prikazovanje baskovske kulture, tudi učenja jezika v šoli, in prepovedal krstitev otrok z baskovskimi imeni. Pozneje pa so svoj v ospredje svojega boja postavili predvsem ustanovitev neodvisne baskovske države, na območju sedmih regij v severni Španiji in na jugozahodnem delu Francije.

Eta razglasila premirje