"Slovenija je bila del Jugoslavije, zato pravno gledano ne more biti naslednica državne pogodbe. Ne moremo torej enostavno reči, da je Bosna naslednica Jugoslavije ali pa Srbija in Hrvaška. Bosna, Hrvaška in Slovenija so zdaj samostojne države," je za dopisnika RTV Slovenija Lojzeta Kosa dejal Dörfler.

Podobne izjave so pred kratkim pretresle avstrijsko-slovenska politična tla, ko je avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger za časopis Die Presse izjavil, da po "našem pravnem razumevanju države nekdanje Jugoslavije niso samodejno njene pravne naslednice." Tako Slovenija ne more biti podpisnica ADP-ja, saj po Spindeleggerjevih zatrjevanjih njeno nasledstvo ni pravno vzdržno. ADP je po njegovih besedah zaprta pogodba, ki je bila prvenstveno sklenjena med zavezniki in Avstrijo. Jugoslavija in Češkoslovaška sta bili samo sopodpisnici. Kljub temu pa je poudaril, da ima Avstrija vseeno dolžnost, da izpolni vsebino pogodbe.

Spoštovanje varstva slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem
Avstrijska državna pogodba je za Slovenijo zelo pomembna, saj med drugim določa skupno državno mejo (čl. 5), varstvo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem (čl. 7) in odškodninska vprašanja (2. odstavek 27. člena). "Slovenska stran meni, da je Avstrija po tej pogodbi dolžna izpolnjevati mednarodnopravne obveznosti glede zaščite slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem (čl. 7). Poleg tega pa avstrijska državna pogodba med drugim določa tudi meddržavno mejo (čl. 5), gre namreč za t. i. radicirano pogodbo, ki Republiki Sloveniji daje pravico do avtomatičnega nasledstva, takih pogodb pa prav tako ni mogoče razveljaviti s sklicevanjem na spremenjene okoliščine," je stališče slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.

Pahor in Žbogar ostro proti avstrijskim kolegom
Kljub temu pa je ob nedavnem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna na Brdu pri Kranju slovenski premier Borut Pahor poudaril, da Slovenija je pravna naslednica ADP-ja in da ima pravico ter dolžnost skrbeti za svoje manjšine. Da je Slovenija naslednica ADP-ja, se je izrekel tudi slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.

"Kot naslednica Jugoslavije smo tudi mi avtomatsko pravni naslednik te državne pogodbe, tako kot smo nasledniki še v številnih drugih mednarodnih pogodbah," je dejal Žbogar in dodal, da "smo se naknadno odločali posebej prevzeti nasledstvo, za večji del sporazumov pa smo prevzeli avtomatsko nasledstvo". "S tem ko je Slovenija razglasila neodvisnost, je ob tem izrecno tudi izjavila, da s tem prevzame tudi vse obveznosti in pravice nekdanje Jugoslavije. Iz tega tudi mi izhajamo, da smo nasledniki ADP-ja."

Pahor je ob tem dodal, da Slovenija pogodbe, katere podpisnica je bila tudi Jugoslavija, sicer nikoli ni notificirala, saj to na začetku 90. let prejšnjega stoletja ni bilo modro ravnanje. "Imamo se za naslednico pogodbe in imamo zato tako pravico kot dolžnost paziti na spoštovanje sedmega člena ADP-ja, ki varuje pravice slovenske manjšine," je še dejal Pahor.

Vajgl: Gre za spoštovanje pogodbenih obveznosti
Na izjavo Spindeleggerja se je odzval tudi poslanec Ivo Vajgl (Zares), ki je zapisal, da Spindeleggerjeva izjava ne preseneča več. "Povsem nepotrebno in v nasprotju z duhom evropskega sodelovanja in razumevanja pa je njegovo polemično odrekanje pravice Sloveniji, da se kot država matičnega naroda ter ob sklicevanju na mednarodno pravo zavzema za pravično rešitev statusa slovenske manjšine - v skladu z mednarodnopravnim aktom, ki je omogočil ponovno vzpostavitev demokratične Avstrije. Avstrijcem je treba javno povedati, da Sloveniji tukaj ne gre za “pridobivanje političnih točk”, kot meni Spindelegger, ampak za spoštovanje pogodbenih obveznosti, pa čeprav z neodpustljivo veliko zamudo."

Jelinčič: Dunaj negira državno pogodbo
Na izjave zunanjega ministra se je odzval tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič. Kot je pojasnil, se ADP, ki je bil podpisan 15. maja 1955, v izvirniku imenuje "pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije", kar pomeni, da že naziv pogodbe pojasnjuje, da gre za pogodbo "o Avstriji in o obnovi države Avstrije".

"Odločna izjava avstrijskega zunanjega ministra, da Avstrija Sloveniji odreka pravico do nasledstva po pogodbi o Avstriji, jasno kaže (...) da Dunaj negira državno pogodbo in s tem tudi temelj svojega obstoja," meni poslanec, ki dodaja, da ni vseeno, "če Avstrija ne le ignorira določila pogodbe, marveč uničuje celo njen temelj - nosilce protinacističnega osvobodilnega boja, Slovence, svoje državljane in koroške ter štajerske rodoljube". "V tem primeru pač dunajski politiki postavljajo pod vprašaj pravico do obstoja svoje lastne države Avstrije."